| |
|
|
| |
DOGODEK  Leta 0079 ... |
|
EU-SEARCH DOGODKI | 0079 našega štetja je izbruhnil 1.281 metrov visok ognjenik Vezuv, lava pa je pod seboj pokopala več antičnih mest.
Vezuv (italijansko Vesuvio, latinsko Vesuvius) je ognjenik ob obali Neapeljskega zaliva, ki leži približno deset kilometrov vzhodno od Neaplja v južni Italiji.
Je eden izmed štirih še delujočih ognjenikov v Italiji in edini na evropski celini, saj so preostali trije delujoči vulkani v Italiji na otokih. Ob zadnjem izbruhu leta 1944 je umrlo 49 ljudi. Verjetno najbolj znan izbruh vulkana je iz leta 79 našega štetja. Ognjenik je pred tem dolgo miroval, ko pa je ob 13. uri začel bruhati, je od pet do osem metrov debela odeja lave in pepela prekrila antična mesta Pompeji, Stabije in Herculaneum.
Izbruh Vezuva je podrobno opisal Plinij mlajši v svojih pismih Tacitu, to pa je tudi prvo znano pričevanje o kakšnem vulkanskem izbruhu. Plinij je bil ob izbruhu na ladji, zasidrani v Neapeljskem zalivu. Izbruh vulkana je trajal 19 ur, bil pa je tako močan, da so kosi kamnine padli celo na afriško obalo, v Egipt in Sirijo. Izbruh je zadel Pompeje med velikimi slovesnostmi v čast bogu Vulkanu, gospodarju ognja in možu boginje Venere.
Ob izbruhu je umrlo okoli 2.000 ljudi. Mesti sta dolgo ostali pod debelo plastjo pepela. Odkopavanja, ki so odkrila razmeroma dobro ohranjeno antično mesto Pompeje, so začeli šele leta 1860, ko je italijanski kralj imenoval Giuseppeja Fiorellija za direktorja izkopavanj. Pri izkopavanjih so naleteli na dobro ohranjene odlitke trupel, ki so nastali v trenutku, ko je dež pepela in plovca prekril ležeča telesa kot vlažen cement.
Sčasoma so mehki deli trupel razpadli, pepel in plovec sta okamenela, v notranjosti pa so ostala le okostja. Drugo mesto, ki je izginilo pod pepelom Vezuva, je bilo Herculaneum. Med prvimi izkopavanji v Herculaneumu so našli le nekaj ostankov trupel, zato so arheologi menili, da je večina prebivalcev pobegnila pred uničenjem. Leta 1980 so na obali pod masivnimi opečnatimi bloki tudi več kot dvajset metrov globoko odkrili več sto okostij, skoraj vsa pa so bila brez glave. Zaradi vročine, ki jo je povzročil vulkanski izbuh (750 stopinj Celzija), so prebivalcem možgani dobesedno eksplodirali. Herculaneum naj bi po mnenju strokovnajkov uničil piroklastični oblak, ki je prekril mesto z debelo plastjo vulkanskih drobcev. Ponekod je ta plast do petkrat debelejša od tiste, ki je prekrila Pompeje.
Poleg izbruha leta 79 našega štetja je ognjenik izbruhnil še v letih 203, 472, 512, 787, 968, 991, 999, 1007, 1036, 1631, 1660, 1682, 1694, 1698, 1707, 1737, 1760, 1767, 1779, 1794, 1822, 1834, 1839, 1850, 1855, 1861, 1868 in 1872. V 20. stoletju je izbruhnil trikrat, in sicer v letih 1906, 1929 in 1944. Pred izbruhom leta 79 je Neapeljski zaliv leta 62 stresel hud potres, ki je uničil večino zaliva. Plinij mlajši je v svojih pismih Tacitu poročal tudi, da je videl velik oblak dima, ki je bil visok več kot 20 kilometrov. Stric Plinija mlajšega, Plinij starejši, je prav tega dne pristal na obali pri mestu Stabije in tam s svojim prijateljem in posadko obiskal kopališče.
Več hujših potresnih sunkov je prizadelo mesto, zato se je morala posadka umakniti. Na glave so si privezali blazine, tako da jih kamenje ni zadelo in pogubilo. Med umikom se je tako stemnilo, da so morali prižgati lanterne. Ko so prišli do morja, je bilo to preveč razburkano, da bi se lahko povzpeli na ladjo in se umaknili na varno.
Plinij starejši je najverjetneje umrl zaradi vdihovanja strupenih plinov, njegovo truplo pa so našli dva dni kasneje nepoškodovano. Ognjenik je izbruhnil tudi štiri kubične kilometre pepela in skal. V pokrajini Kampanja je samo zaradi tega izbruha umrlo več kot 10.000 ljudi, Pompejev in Herculaneuma niso nikoli obnovili. V zadnjih petsto letih je od leta 1949 najdaljše obdobje, odkar vulkan "spi". ...
 |
0079 našega štetja je izbruhnil 1.281 metrov visok ognjenik Vezuv, lava pa je pod seboj pokopala več antičnih mest.
Vezuv (italijansko Vesuvio, latinsko Vesuvius) je ognjenik ob obali Neapeljskega zaliva, ki leži približno deset kilometrov vzhodno od Neaplja v južni Italiji.
Je eden izmed štirih še delujočih ognjenikov v Italiji in edini na evropski celini, saj so preostali trije delujoči vulkani v Italiji na otokih. Ob zadnjem izbruhu leta 1944 je umrlo 49 ljudi. Verjetno najbolj znan izbruh vulkana je iz leta 79 našega štetja. Ognjenik je pred tem dolgo miroval, ko pa je ob 13. uri začel bruhati, je od pet do osem metrov debela odeja lave in pepela prekrila antična mesta Pompeji, Stabije in Herculaneum.
Izbruh Vezuva je podrobno opisal Plinij mlajši v svojih pismih Tacitu, to pa je tudi prvo znano pričevanje o kakšnem vulkanskem izbruhu. Plinij je bil ob izbruhu na ladji, zasidrani v Neapeljskem zalivu. Izbruh vulkana je trajal 19 ur, bil pa je tako močan, da so kosi kamnine padli celo na afriško obalo, v Egipt in Sirijo. Izbruh je zadel Pompeje med velikimi slovesnostmi v čast bogu Vulkanu, gospodarju ognja in možu boginje Venere.
Ob izbruhu je umrlo okoli 2.000 ljudi. Mesti sta dolgo ostali pod debelo plastjo pepela. Odkopavanja, ki so odkrila razmeroma dobro ohranjeno antično mesto Pompeje, so začeli šele leta 1860, ko je italijanski kralj imenoval Giuseppeja Fiorellija za direktorja izkopavanj. Pri izkopavanjih so naleteli na dobro ohranjene odlitke trupel, ki so nastali v trenutku, ko je dež pepela in plovca prekril ležeča telesa kot vlažen cement.
Sčasoma so mehki deli trupel razpadli, pepel in plovec sta okamenela, v notranjosti pa so ostala le okostja. Drugo mesto, ki je izginilo pod pepelom Vezuva, je bilo Herculaneum. Med prvimi izkopavanji v Herculaneumu so našli le nekaj ostankov trupel, zato so arheologi menili, da je večina prebivalcev pobegnila pred uničenjem. Leta 1980 so na obali pod masivnimi opečnatimi bloki tudi več kot dvajset metrov globoko odkrili več sto okostij, skoraj vsa pa so bila brez glave. Zaradi vročine, ki jo je povzročil vulkanski izbuh (750 stopinj Celzija), so prebivalcem možgani dobesedno eksplodirali. Herculaneum naj bi po mnenju strokovnajkov uničil piroklastični oblak, ki je prekril mesto z debelo plastjo vulkanskih drobcev. Ponekod je ta plast do petkrat debelejša od tiste, ki je prekrila Pompeje.
Poleg izbruha leta 79 našega štetja je ognjenik izbruhnil še v letih 203, 472, 512, 787, 968, 991, 999, 1007, 1036, 1631, 1660, 1682, 1694, 1698, 1707, 1737, 1760, 1767, 1779, 1794, 1822, 1834, 1839, 1850, 1855, 1861, 1868 in 1872. V 20. stoletju je izbruhnil trikrat, in sicer v letih 1906, 1929 in 1944. Pred izbruhom leta 79 je Neapeljski zaliv leta 62 stresel hud potres, ki je uničil večino zaliva. Plinij mlajši je v svojih pismih Tacitu poročal tudi, da je videl velik oblak dima, ki je bil visok več kot 20 kilometrov. Stric Plinija mlajšega, Plinij starejši, je prav tega dne pristal na obali pri mestu Stabije in tam s svojim prijateljem in posadko obiskal kopališče.
Več hujših potresnih sunkov je prizadelo mesto, zato se je morala posadka umakniti. Na glave so si privezali blazine, tako da jih kamenje ni zadelo in pogubilo. Med umikom se je tako stemnilo, da so morali prižgati lanterne. Ko so prišli do morja, je bilo to preveč razburkano, da bi se lahko povzpeli na ladjo in se umaknili na varno.
Plinij starejši je najverjetneje umrl zaradi vdihovanja strupenih plinov, njegovo truplo pa so našli dva dni kasneje nepoškodovano. Ognjenik je izbruhnil tudi štiri kubične kilometre pepela in skal. V pokrajini Kampanja je samo zaradi tega izbruha umrlo več kot 10.000 ljudi, Pompejev in Herculaneuma niso nikoli obnovili. V zadnjih petsto letih je od leta 1949 najdaljše obdobje, odkar vulkan "spi". ...
|
|
|
| |
|
|
|
povezave | slike | video | novice | Online radio | Objavi povezavo
Avtor 1998 - 2025
©, Vse pravice rezervirane | Total obiskov
od nastanka 1.1.2007 ...
| |
