Marija Vladimirovna Zaharova ruska političarka

Marija Vladimirovna Zaharova ( rusko : Мария Владимировна Захарова , IPA: [mɐˈrʲijə vlɐˈdʲimʲɪrəvnə zɐˈxarəvə] ; rojena 24. decembra 1975) je ruska političarka, ki je direktorica oddelka za informiranje in tisk Ministrstva za zunanje zadeve Ruske federacije . Od leta 2015 je tiskovna predstavnica Ministrstva za zunanje zadeve Ruske federacije. Wikipedia (angleščina)

Datum rojstva: 24. december 1975, Moskva, Rusija

Soprog: Andrei Makarov (por. 2005)

Starši: Vladimir Zakharov, Irina Zakharova

Stranka: Združena Rusija

Izobrazba: Moscow State Institute of International Relations (1998)

Položaj: Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva

Višina: 1,7 m

Najdeno 6077 rezultatov ...

DOGODEK Leta 1986 ...

EU-SEARCH DOGODKI | 1986 se je v elektrarni Černobil 4 v Ukrajini zgodila najhujša jedrska nesreča v zgodovini. Ob 1.23 zjutraj je namreč reaktor eksplodiral. Nesreča se je zgodila med izvajanjem varnostnega preizkusa, ki se je usodno ponesrečil. Nesreča je bila posledica človeških napak, pa tudi zasnove sovjetskega reaktorja tipa RBMK z grafitnim moderatorjem, ki velja za nezanesljivo in nestabilno. Eksplozija je takoj zahtevala smrtno žrtev, še en delavec pa je umrl nekaj ur pozneje. Nemudoma je na pomoč prihitela skupina 14 gasilcev, ki se sploh niso zavedali, da gasijo visokoradioaktivne snovi. Skupno je nato v naslednjih tednih zaradi akutnega radiacijskega sindroma umrlo 28 ljudi. Po nesreči so evakuirali približno 120.000 prebivalcev v radiju 30 kilometrov od elektrarne. Pri odpravljanju posledic nesreče je sodelovalo okrog 600.000 ljudi. Nesreča je zahtevala 31 žrtev, veliko ljudi je zbolelo kmalu po nesreči, posledice pa je mogoče čutiti še danes. Radioaktivni oblak je kontaminiral dobršen del Evrope. ...
1986 se je v elektrarni Černobil 4 v Ukrajini zgodila najhujša jedrska nesreča v zgodovini. Ob 1.23 zjutraj je namreč reaktor eksplodiral.

Nesreča se je zgodila med izvajanjem varnostnega preizkusa, ki se je usodno ponesrečil. Nesreča je bila posledica človeških napak, pa tudi zasnove sovjetskega reaktorja tipa RBMK z grafitnim moderatorjem, ki velja za nezanesljivo in nestabilno. Eksplozija je takoj zahta smrtno žrtev, še en delavec pa je umrl nekaj ur pozneje. Nemudoma je na pomoč prihitela skupina 14 gasilcev, ki se sploh niso zavedali, da gasijo visokoradioaktivne snovi. Skupno je nato v naslednjih tednih zaradi akutnega radiacijskega sindroma umrlo 28 ljudi.

Po nesreči so evakuirali približno 120.000 prebivalcev v radiju 30 kilometrov od elektrarne. Pri odpravljanju posledic nesreče je sodelovalo okrog 600.000 ljudi. Nesreča je zahta 31 žrtev, veliko ljudi je zbolelo kmalu po nesreči, posledice pa je mogoče čutiti še danes. Radioaktivni oblak je kontaminiral dobršen del Evrope. ...
 


povezave | slike | video | novice | Online radio | Objavi povezavo

Avtor 1998 - 2025 ©, Vse pravice rezervirane | Total obiskov od nastanka 1.1.2007 ...