| |
|
|
| |
DOGODEK  Leta 1506 ... |
|
EU-SEARCH DOGODKI | 1506 je umrl veliki pomorščak Krištof Kolumb, odkritelj Amerike in utemeljitelj španskega kolonialnega imperija v Ameriki.
Kolumb se je rodil v Genovi, domnevno pa je bil sin genovskega tkalca. Po poroki s Portugalko Felipo Moniz Perestreloo, ki mu je rodila hčer Diego, je živel na Portugalskem, kjer ga je florentinski učenjak Paolo Toscanelli navdušil nad iskanjem zahodne - krajše pomorske poti do Indije.
Konec 15. in v začetku 16. Stoletja je v upanju, da bo našel morsko pot do Indije, kar štirikrat obplul Ameriko. Na podlagi Toscanellijevega zemljevida je zasnoval svoj načrt, ki pa je pri portugalskem kralju Henriku Pomorščaku naletel na gluha ušesa. Razočaran se je obrnil na špansko kraljico Isabelo in kralja Ferdinanda Aragonskega.
Po kar osemletnem čakanju sta mu nato le, ob podpori frančiškanskega samostana La Rabida, ponudila tri ladje: Pinto, Nino in Santa Marijo. Z devetdesetčlansko posadko je Kolumb, 17. aprila 1492, odjadral iz pristanišča Palos. Plul je mimo Karibskega otočja in 12. oktobra zjutraj, istega leta, pristal na Bahamskem otoku San Salvador in ga v imenu Španije, prepričan da je v južni Aziji, zavzel. Od tod so odpluli na severno obalo Kube, kjer so Španci, kot prvi Evropejci, spoznali koruzo, tobak in sladki krompir.
Poveljujoča ladja Santa Marija je nato nasedla na Haitiju. Pred odhodom je, 25. decembra 1492, na Haitiju ustanovil prvo špansko naselbino - Fort Novidad in v njej pustil 38 mož posadke. Vračal se je mimo Azorskih otokov in 15. marca 1493 priplul v Palos. ...
 |
1506 je umrl veliki pomorščak Krištof Kolumb, odkritelj Amerike in utemeljitelj španskega kolonialnega imperija v Ameriki.
Kolumb se je rodil v Genovi, domnevno pa je bil sin genovskega tkalca. Po poroki s Portugalko Felipo Moniz Perestreloo, ki mu je rodila hčer Diego, je živel na Portugalskem, kjer ga je florentinski učenjak Paolo Toscanelli navdušil nad iskanjem zahodne - krajše pomorske poti do Indije.
Konec 15. in v začetku 16. Stoletja je v upanju, da bo našel morsko pot do Indije, kar štirikrat obplul Ameriko. Na podlagi Toscanellijevega zemljevida je zasnoval svoj načrt, ki pa je pri portugalskem kralju Henriku Pomorščaku naletel na gluha ušesa. Razočaran se je obrnil na špansko kraljico Isabelo in kralja Ferdinanda Aragonskega.
Po kar osemletnem čakanju sta mu nato le, ob podpori frančiškanskega samostana La Rabida, ponudila tri ladje: Pinto, Nino in Santa Marijo. Z devetdesetčlansko posadko je Kolumb, 17. aprila 1492, odjadral iz pristanišča Palos. Plul je mimo Karibskega otočja in 12. oktobra zjutraj, istega leta, pristal na Bahamskem otoku San Salvador in ga v imenu Španije, prepričan da je v južni Aziji, zavzel. Od tod so odpluli na severno obalo Kube, kjer so Španci, kot prvi Evropejci, spoznali koruzo, tobak in sladki krompir.
Poveljujoča ladja Santa Marija je nato nasedla na Haitiju. Pred odhodom je, 25. decembra 1492, na Haitiju ustanovil prvo špansko naselbino - Fort Novidad in v njej pustil 38 mož posadke. Vračal se je mimo Azorskih otokov in 15. marca 1493 priplul v Palos. ...
|
|
|
| |
|
|
|
povezave | slike | video | novice | Online radio | Objavi povezavo
Avtor 1998 - 2025
©, Vse pravice rezervirane | Total obiskov
od nastanka 1.1.2007 ...
| |
