Marija Vladimirovna Zaharova ruska političarka

Marija Vladimirovna Zaharova ( rusko : Мария Владимировна Захарова , IPA: [mɐˈrʲijə vlɐˈdʲimʲɪrəvnə zɐˈxarəvə] ; rojena 24. decembra 1975) je ruska političarka, ki je direktorica oddelka za informiranje in tisk Ministrstva za zunanje zadeve Ruske federacije . Od leta 2015 je tiskovna predstavnica Ministrstva za zunanje zadeve Ruske federacije. Wikipedia (angleščina)

Datum rojstva: 24. december 1975, Moskva, Rusija

Soprog: Andrei Makarov (por. 2005)

Starši: Vladimir Zakharov, Irina Zakharova

Stranka: Združena Rusija

Izobrazba: Moscow State Institute of International Relations (1998)

Položaj: Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva

Višina: 1,7 m

Najdeno 6077 rezultatov ...

DOGODEK Leta 1912 ...
EU-SEARCH DOGODKI | 1912 je v Celovcu umrl slovenski književnik Jakob Sket. Sket je v Gradcu študiral slovenščino, nemščino in klasično filologijo ter prv tam 1878 tudi doktoriral. Po doktoratu se je zaposlil na celovški gimnaziji kjer je ostal do upokojitve leta 1908. Po njegovi zaslugi je za slovenske dijake postala slovenščina maturitetni predmet. Dr. Sket je nadaljeval delo A. Janežiča, sestavljal šolska berila in slovnice za vse razrednje stopnje. Predelal je Janežičevo Slovensko slovnico, ki je v petih izdajah izšla med leti 1889 do 1911 in sestavil dve slovenski vadnici za Nemce ter slovensko-nemški in nemško-slovenski slovarček. Med leti 1881 do 1886 je bil urednik časopisa Kresa, od 1889 do 1906 pa Mohorjeve družbe v Celovcu, od 1911 tudi njen ravnatelj. Prva literarna dela je Sket objavljal v Kresu: avtobiografski roman Milko Vogrin, noveli Žrtva ljubosumnosti in Slika in srce. Piasl je tudi literarnozgodovinske spise o starejših slovenskih delavcih in o Mohorjevi družbi. Osrednje Sketovo leposlovno delo je povest iz turških časov, Miklova Zala (Celovec, 1884). Dosegla je izjemen uspeh, večkrat je bila tudi dramatizirana, postala je ena izmed najbolj priljubljenih ljudskih iger. ...
1912 je v Celovcu umrl slovenski književnik Jakob Sket.

Sket je v Gradcu študiral slovenščino, nemščino in klasično filologijo ter prv tam 1878 tudi doktoriral. Po doktoratu se je zaposlil na celovški gimnaziji kjer je ostal do upokojitve leta 1908. Po njegovi zaslugi je za slovenske dijake postala slovenščina maturitetni predmet. Dr. Sket je nadalj delo A. Janežiča, sestavljal šolska berila in slovnice za vse razrednje stopnje. Predelal je Janežičevo Slovensko slovnico, ki je v petih izdajah izšla med leti 1889 do 1911 in sestavil dve slovenski vadnici za Nemce ter slovensko-nemški in nemško-slovenski slovarček. Med leti 1881 do 1886 je bil urednik časopisa Kresa, od 1889 do 1906 pa Mohorjeve družbe v Celovcu, od 1911 tudi njen ravnatelj.

Prva literarna dela je Sket objavljal v Kresu: avtobiografski roman Milko Vogrin, noveli Žrtva ljubosumnosti in Slika in srce. Piasl je tudi literarnozgodovinske spise o starejših slovenskih delavcih in o Mohorjevi družbi. Osrednje Sketovo leposlovno delo je povest iz turških časov, Miklova Zala (Celovec, 1884). Dosegla je izjemen uspeh, večkrat je bila tudi dramatizirana, postala je ena izmed najbolj priljubljenih ljudskih iger. ...
 


povezave | slike | video | novice | Online radio | Objavi povezavo

Avtor 1998 - 2025 ©, Vse pravice rezervirane | Total obiskov od nastanka 1.1.2007 ...