Marija Vladimirovna Zaharova ruska političarka

Marija Vladimirovna Zaharova ( rusko : Мария Владимировна Захарова , IPA: [mɐˈrʲijə vlɐˈdʲimʲɪrəvnə zɐˈxarəvə] ; rojena 24. decembra 1975) je ruska političarka, ki je direktorica oddelka za informiranje in tisk Ministrstva za zunanje zadeve Ruske federacije . Od leta 2015 je tiskovna predstavnica Ministrstva za zunanje zadeve Ruske federacije. Wikipedia (angleščina)

Datum rojstva: 24. december 1975, Moskva, Rusija

Soprog: Andrei Makarov (por. 2005)

Starši: Vladimir Zakharov, Irina Zakharova

Stranka: Združena Rusija

Izobrazba: Moscow State Institute of International Relations (1998)

Položaj: Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva

Višina: 1,7 m

Najdeno 6077 rezultatov ...

DOGODEK Leta 1861 ...

EU-SEARCH DOGODKI | 1861 se je rodila slovenska slikarka Ivana Kobilca, ki jo poznamo po slikah, kot sta Kofetarica in Poletje. Ivana se je risanja najprej učila pri Idi Künl v Ljubljani. Od leta 1881 do 1891 je svoje znanje izpopolnjevala v Münchnu, naslednjih sedem let pa še pri žanristu in portretistu Aloisu Erdteltu. Leta 1891 je na pobudo vzornika Fritza von Uhdeja poslala svoji sliki Poletje in Likarice v pariški Salon, kjer ji je Državno umetnostno združenje podelilo naziv associée. Živela je tudi v Parizu, kjer se je krajši čas izpopolnjevala v zasebni šoli Henrija Gervexa, vmes pa je slikala v Barbizonu. Leta 1894 je obiskala Firence, nato pa zaradi ugodnih naročil živela v Sarajevu, kjer je bila tudi članica Sarajevskega slikarskega kluba. Leta 1903 je za prenovljeno dvorano magistrata v Ljubljani dokončala alegorično kompozicijo Slovenija se klanja Ljubljani, ki jo je Rihard Jakopič precej negativno ocenil. V letih od 1906 do 1914 je živela v Berlinu, nato pa v Ljubljani. Ivana Kobilca je najpomembneješa slovenska slikarka. Po socialnem izvoru, načinu življenja, umetnostnih idealih in delu je bila izrazito meščanska umetnica. Pripadala je generaciji slovenskih realistov, ki so najpomembnejša dela ustvarili v osemdesetih letih 19. stoletja. Največkrat je slikala portrete in žanrske upodobitve iz kmečkega in meščanskega življenja. Od berlinskega obdobja dalje je temu pridružilo cvetlično tihožitje, ki je v zadnjih letih prevladalo. Tudi zaradi vse bolj razširjenih fotoaparatov je bilo naročil za portretiranje vse manj in so ji bila najljubša cvetlična tihožitja. Koraka, ki vodi od tod v impresionizem, Ivana Kobilca ni storila. V zadnjem obdobju je njena umetniška moč začela pešati, z nekaj izjemami so slike iz tega časa puste in neosebne. V Ljubljano se je vrnila šele ob prvi svetovni vojni. Tu je potem med drugimi slikala tudi Otona Župančiča. Življenje slikarke se je izteklo 5. 12. 1926 v Ljubljani. ...
1861 se je rodila slovenska slikarka Ivana Kobilca, ki jo poznamo po slikah, kot sta Kofetarica in Poletje.

Ivana se je risanja najprej učila pri Idi Künl v Ljubljani. Od leta 1881 do 1891 je svoje znanje izpopolnja v Münchnu, naslednjih sedem let pa še pri žanristu in portretistu Aloisu Erdteltu. Leta 1891 je na pobudo vzornika Fritza von Uhdeja poslala svoji sliki Poletje in Likarice v pariški Salon, kjer ji je Državno umetnostno združenje podelilo naziv associée.

Živela je tudi v Parizu, kjer se je krajši čas izpopolnja v zasebni šoli Henrija Gervexa, vmes pa je slikala v Barbizonu. Leta 1894 je obiskala Firence, nato pa zaradi ugodnih naročil živela v Sarajevu, kjer je bila tudi članica Sarajevskega slikarskega kluba. Leta 1903 je za prenovljeno dvorano magistrata v Ljubljani dokončala alegorično kompozicijo Slovenija se klanja Ljubljani, ki jo je Rihard Jakopič precej negativno ocenil. V letih od 1906 do 1914 je živela v Berlinu, nato pa v Ljubljani.

Ivana Kobilca je najpomembneješa slovenska slikarka. Po socialnem izvoru, načinu življenja, umetnostnih idealih in delu je bila izrazito meščanska umetnica. Pripadala je generaciji slovenskih realistov, ki so najpomembnejša dela ustvarili v osemdesetih letih 19. stoletja.

Največkrat je slikala portrete in žanrske upodobitve iz kmečkega in meščanskega življenja. Od berlinskega obdobja dalje je temu pridružilo cvetlično tihožitje, ki je v zadnjih letih prevladalo. Tudi zaradi vse bolj razširjenih fotoaparatov je bilo naročil za portretiranje vse manj in so ji bila najljubša cvetlična tihožitja.

Koraka, ki vodi od tod v impresionizem, Ivana Kobilca ni storila. V zadnjem obdobju je njena umetniška moč začela pešati, z nekaj izjemami so slike iz tega časa puste in neosebne. V Ljubljano se je vrnila šele ob prvi svetovni vojni. Tu je potem med drugimi slikala tudi Otona Župančiča. Življenje slikarke se je izteklo 5. 12. 1926 v Ljubljani. ...
 


povezave | slike | video | novice | Online radio | Objavi povezavo

Avtor 1998 - 2025 ©, Vse pravice rezervirane | Total obiskov od nastanka 1.1.2007 ...