Ukrepe za krepitev sklada za zaščito evra naj bi začeli izvajati decembra letos in januarja prihodnje leto.
Finančni ministri dr??av v evrskem območju so dosegli dogovor o načinu krepitve sklada za za??čito evra (EFSF), ki pa najverjetneje ne bo dosegel napovedanih tisoč milijard evrov.
Kot prvo mo??nost krepitve EFSF-ja so ministri navedli delno zavarovanje tveganj, tako da bi sklad delno jamčil za dr??avne obveznice ranljivih članic območja evra. S tem bi povečali povpra??evanje za nove izdaje dr??avnih obveznic in zmanj??ali stro??ke financiranja. V okviru te mo??nosti bi EFSF izdal certifikat delnega zavarovanja tveganj za na novo izdano obveznico ranljive članice območja evra, to zavarovanje pa bi pokrivalo med 20 in 30 odstotki osnovnega zneska dr??avne obveznice.
Druga mo??nost krepitve sklada predvideva vzpostavitev enega ali več sovlagateljskih skladov (Co-Investment Funds - CIF), kjer bi s kombinacijo javnega in zasebnega financiranja privabili zasebni kapital in tako omogočili povečanje sredstev EFSF-ja. Sovlagateljski sklad bi kupoval obveznice na primarnem ali sekundarnem trgu, če bi zagotovil financiranje dr??avi neposredno z nakupom primarnih obveznic, pa bi lahko dr??ava ta sredstva izkoristila tudi za dokapitalizacijo bank.
Končno posojilno zmo??nost EFSF-ja mogoče določiti čez čas
Vodja evrske skupine Jean-Claude Juncker je pojasnil, da bo mogoče prvo mo??nost začeti izvajati decembra letos, drugo pa januarja prihodnje leto. Ob tem je povedal, da je zanimanje vlagateljev po vsem svetu za sodelovanje pri tem projektu veliko, a da bo končno posojilno zmo??nost EFSF-ja mogoče določiti ??ele čez čas, saj je odvisna od konkretne uporabe obeh mo??nosti in razmer na finančnih trgih, ki se spreminjajo iz dneva v dan. Ob tem je ocenil ??e, da sklad najverjetneje ne bo dosegel napovedanih 1.000 milijard evrov.
EFSF, ki ga vodi Klaus Regling, ima trenutno 440 milijard evrov posojilne zmo??nosti. Iz njega pomoč trenutno črpata Irska in Portugalska, lani dogovorjena pomoč Grčiji pa predvideva dvostranska posojila. Krepitev EFSF-ja je pomembna predvsem zaradi te??av Italije, saj obstoječi mehanizmi niso dovolj za pomoč temu tretjemu največjemu evropskemu gospodarstvu v območju evra, ki se spopada z rekordno zahtevano donosnostjo svojih obveznic, ki je v torek presegla ??e osem odstotkov.
Italija mora sprejeti dodatne ukrepe za zmanj??anje javnega dolga
Evrska skupina od Italije pričakuje dodatne ukrepe za zmanj??anje 1.900 milijard evrov te??kega javnega dolga in okrepitev prizadevanj za spodbujanje ??ibke rasti, kar je kot eno svojih prvih zavez ??e navedla tudi nova vlada pod vodstvom Maria Montija. Kot dober zgled sta Juncker in evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn izpostavila Irsko, ki je izpolnila pogoje za izplačilo naslednje tran??e pomoči iz EFSF-ja, irski primer pa po njunih besedah ka??e, da je politika re??evanja območja evra lahko uspe??na.
Juncker je po zasedanju povedal, da bodo ??e naprej iskali tudi druge mo??nosti za krepitev stabilnosti v območju evra in da si bodo prizadi za večjo vlogo Mednarodnega denarnega sklada (IMF) pri re??evanju evropske dol??ni??ke krize. Povečanje sredstev IMF-a naj bi potekalo predvsem skozi dvostranska posojila.
Grčija bo dobila nov obrok posojila
Novinarjem je Juncker povedal tudi, da je evrska skupina potrdila izplačilo ??estega obroka posojila Grčiji v vrednosti osem milijard evrov, ki naj bi bil izplačan v začetku decembra, ko ga potrdi ??e IMF. Glede druge pomoči Grčiji je Juncker povedal, da je evrska skupina pozvala k pospe??itvi pogajanj o vlogi zasebnih upnikov in k dokončnemu dogovoru januarja prihodnje leto.
Rehn je ministrom predstavil tudi nove zakonodajne predloge za krepitev proračunske discipline in po zasedanju presodil, da med članicami evrskega območja obstaja močna podpora tem predlogom.
