Direktorica Nasinega astrobiološkega programa Mary Voytek s sodelavci. (Foto: Nasa)
Drugega decembra 2010 je bila znanstvena in tudi ??ir??a javnost na nogah. Napovedana je bila tiskovna konferenca ameri??ke vesoljske agencije Nasa na temo astrobiologije. Nekaj podatkov, ki so vnaprej pricurljali v javnost, je obetalo najavo zgodovinskih razse??nosti: odkrili so ??ivljenje v vesolju!
No, ko so direktorica Nasinega astrobiolo??kega programa Mary Voytek in ??e ??tirje udele??enci konference začeli razlagati o odkritju, so bili vsi, ki so pričakovali novico, da v vesolju nismo sami, grenko razočarani. Zato pa so lahko odprtih ust poslu??ali biologi. Nasa je namreč objavila, da so na Zemlji na??li bakterijo, ki se upira enemu od temeljnih dognanj o vseh oblikah ??ivljenja.
Namesto fosforja arzen?
Odkritje je bilo v tem smislu velikansko. Do tiskovne konference je veljalo, da prav vse oblike ??ivljenja na Zemlji nujno potrebujejo ??est kemičnih elementov, ??est osnovnih gradnikov: ogljik, vodik, du??ik, kisik, fosfor in ??veplo (??esterica elementov je znana tudi, po svojih kemičnih simbolih, kot CHNOPS).
Toda Felisa Wolfe-Simon, mlada in prej neznana geomikrobiologinja, je s kolegi zakorakala k pogumnemu odkritju. V blatu jezera Mono v Kaliforniji so na??li bakterijo, ki so jo poimenovali GFAJ-1 in ki naj bi bil fosfor zamenjala za strupeni arzen. V bli??njem hribovju je namreč veliko arzena, ki se spira v jezero in blato, bakterije pa naj bi se temu prilagodile, kar so eksperimentalno preizku??ali tudi v laboratoriju. Fosfor je ključen za rast in je sestavni del celičnih membran ter nukleinskih kislin DNK in RNK, ki prena??ajo dedni zapis in so v vseh celicah.
Odkritje, da so bakterije fosfor zamenjale z arzenom, bi zahto dopolnitve veljavnih postulatov o gradnikih ??ivljenja. Skorajda tako, kot če fiziki ne bi na??li Higgsovega bozona. In odpirala bi se nova obzorja.
Kaj vse je ??e mogoče in kak??ne vse oblike ??ivljenja ??e lahko obstajajo v vesolju, če bakterija na Zemlji tako odstopa od veljavnih dognanj? Prav zaradi tega so bili nad odkritjem tako vznemirjeni pri Nasi: raz??irjalo je spekter, znotraj katerega i??čejo zunajzemeljsko ??ivljenje, pri čemer izhajajo iz razmer in dognanj na na??em planetu.
Teorija se zdaj zdi ovr??ena
?eprav je bilo odkritje objavljeno in podrobno pojasnjeno v eni najuglednej??ih svetovnih znanstvenih revij Science, je naletelo na mnoge pomisleke znanstvenikov, kar resnici na ljubo ni presenečenje. Skupina z Wolfe-Simonovo na čelu je nanje nekaj časa odgovarjala, a ključno je bilo kot vedno nekaj drugega: ali bodo do enakega dognanja pri??li tudi drugi znanstveniki.
Zdaj sta s svojimi ugotovitvami pri??li na dan dve skupini, prva z ameri??ke univerze Princeton, druga s ??vicarskega Zveznega in??tituta za tehnologijo. In obe sta do "odkritja" neizprosni: čeprav dr??i, da so bakterije GFAJ-1 ??ivele v okolju z visoko vsebino arzena, pa so za rast ??e vedno potrebovale fosfor. In tega je bilo v bakterijah dovolj, da je za to zado??čal, kar je nasprotno trditvi Wolfe-Simonove.
Ugotovili so tudi, da so bakterije zaradi prisotnosti arzena bolj varčne s fosforjem in precej bolj odporne na toksične vplive arzena, kar je morda zavedlo prej??nje raziskovalce. In ključno, na??li niso nobenih dokazov, da je arzen postal gradnik DNK in RNK v bakterijah, kot so trdili avtorji odkritja.
Zanimivo je, da je obe ločeni ??tudiji v ??tevilki, ki je iz??la v nedeljo, objavila prav revija Science, ki je prvotni teoriji dala precej zagona s tem, da ji je namenila prostor na svojih uglednih straneh. Uredniki revije so zdaj ob obe ??tudiji zapisali tudi komentar. Ocenili so, da dokazujeta, da bakterija GFAJ-1 "ne kr??i dolgo znanih pogojev za ??ivljenje, nasprotno s tem, kako je Wolfe-Simonova razlagala podatke svoje skupine". Vendar se slednja ne da. Sporočila je, da vztraja pri svojih dognanjih in da opravlja nove poskuse, ki bodo dokazali, da se vendarle ni motila.
|
