Površje naše Lune je razrvano s kraterji, posledicami trkov z asteroidi. Brez Lune bi ti po vsej verjetnosti pristali na Zemlji.
Brez Meseca ne bi bilo člove??tva, Meseca pa ne bi bilo brez ogromnega trka dveh planetov. Novo odkritje ka??e, da je Zemlja trčila s precej večjim planetom, kot so doslej domni.
Razprave o nastanku na??ega Osončja, z njim pa Zemlje in Meseca, potekajo ??e dolgo. ??e pri koncu 19. stoletja je George Darwin razvil teorijo, da so centrifugalne sile nekoč eno nebesno telo - mlado Zemljo - raztrgale na dva kosa, "brazgotina" ločitve Zemlje in njene lune pa je ogromna ni??ina Tihega oceana.
Od takrat naprej luna Zemljo ??čiti pred asteroidi, omogoča letne čase, stabilnost podnebja ter rotacije. Na kratko povedano, tudi brez Lune bi se na Zemlji lahko razvilo ??ivljenje, ki pa bi po razvitosti ostalo daleč za člove??ko stopnjo.
Staro Darwinovo teorijo je znanstvena srenja sicer ??e davno zavrnila. Danes je splo??no sprejeta ter večinoma tudi z znanstvenimi dognanji podprta teorija, da je Zemljina luna nastala okoli 50 milijonov let po začetku nastajanja Osončja, ko je v Zemljo trčil določen protoplanet ter v orbito poslal ogromno količino snovi. Ta se je v roku od enega meseca do stotih let oblikovala v zemljin satelit.
Protoplanet je, kot pravijo astronomi, planetarni zarodek, ena od faz v postopku nastajanja planetov ter je od dana??njih planetov precej manj??i. Obstoječi planeti so po teoriji nastali s trki in posledičnim zdru??evanjem protoplanetov.
Veliko večji, veliko hitrej??i
Znanstveniki univerze v Cornellu pa so pri??li na dan s trditvijo, da protozemlja ni le trčila in se zdru??ila s protoplanetom Teja. Namesto počasne Teje, velike pribli??no toliko kot Mars, so v objavi zatrdili, da je na?? planet trčil z veliko, veliko večjim in hitrej??im nebesnim telesom.
Ta je se je pri trku s protozemljo le delno zdru??il, večinoma pa se odbil in nadalj potovanje po vesoljskih prostranstvih. Razgreti in zaradi vročine trka raztopljeni ostanki pa so kasneje ohlajeni končali v Luni. Kot poroča BBC, bo članek te raziskovalne skupine objavljen v astronomski reviji Icarus.
Po tej teoriji bi morala biti Zemlja in Luna sestavljeni iz dveh različnih materialov Teje in protozemlje, torej iz precej različnih osnovnih sestavin. Prav tukaj se zgodba zaplete, saj so znanstveniki na obeh nebesnih telesih na??li različna razmerja med izotopi (kemijskimi različicami istega elementa).
Izotopi ??eleza se v jedru Lune kot Zemlje pojavljajo v različnih razmerjih, kar teorijo podpira, o drugi strani pa se izotopi na obeh straneh pojavljajo v skoraj identičnih razmerjih, kar teorijo spodbija.
Vzorci snovi, ki so jih z Luninega povr??ja prinesle misije Apollo, pa ka??ejo izjemno podobnost pri izotopih elementa titan, ka??e druga raziskava, objavljena v reviji Nature. Kot poroča BBC, to odpira dve mo??nosti.
Po prvi se je Luna sama odtrgala od Zemlje (stara, Darwinova teorija), po drugi pa je protozemljo zadel zares velik in zelo hiter vesoljski objekt, ki se je od nje le odbil in nadalj pot v vesolje. Stopljeni ostanki Zemlje (in ne Teje) pa so zgradili tisto, kar nam odmerja mesece.
Za dokončne odgovore bodo v tem primeru potrebne ??e mnoge dodatne ??tudije. Kateri koli od treh scenarijev je pravilen, brez njega ne bi bilo ne tega članka, ne ljudi.
Dan je trajal le pet ur
Luna je bila po nastanku od Zemlje oddaljena le pribli??no desetino dana??nje razdalje in je popolnoma zapolnila večerno nebo. Ob trku je pospe??ila Zemljino vrtenje do te mere, da je dan trajal le pet ur. Vrtenje se je skozi čas upočasnilo ter pri??lo do dandana??njih 24 ur, brez Lune pa bi bilo ??e neprimerno počasnej??e.
Kaotično podnebje
Vrtenje planeta igra precej??njo vlogo pri njegovi stabilnosti, posredno tudi pri obstoječih letnih časih in predvidljivem podnebju. Obstoječe podnebje je posledica naklona Zemljine osi pri 23 stopinjah. Nestabilen naklon bi prinesel kaotične in izjemno hitre spremembe. Zemljini poli, ki so prekriti z ledom, bi denimo v roku enega leta prejeli izjemno zmrzal in saharsko vročino. Zemljin ??ivelj in rastilnje, ki sta večinoma prilagojeni predviljivo stabilnemu podnebju na določenem teritorju, bi brez večinoma poginila oz. se sploh ne bi razvila.
S kraterji razrvana Luna je po mnenju astronomov v preteklosti prejela marsikateri udar asteroida, ki bi drugače končal na Zemljinem povr??ju ter povzročil podobno katastrofo, kot se je pred pribli??no 65 milijoni let ob izumrtju dinozavrov.
Luna, ki se od Zemlje letno oddalji toliko, kolikor v enem letu zraste člove??ki noht, je tako v vesoljskem merilu zelo naključen dogodek, ki je omogočil člove??ko civilizacijo.
|
