S sprejetjem svoje ustave smo se tudi pravno osamosvojili od takratne Jugoslavije.
Slovenska ustava je danes stara 21 let. Toliko let namreč mineva od dneva, ko jo je sprejela in razglasila takratna skup??čina Republike Slovenije, z njo pa se je Slovenija tudi v pravnem smislu osamosvojila od takratna Jugoslavije. Prav tako danes obele??ujemo 22. obletnico plebiscita.
Osnutek slovenske ustave, ki je bil pozneje v DZ nekoliko preoblikovan, je v podvinskem gradu pripravila skupina strokovnjakov, ki jo je vodil Peter Jambrek. Poleg njega so bili v njej ??e Tone Jerov??ek, Tine Hribar, Franci Grad, Matev?? Krivic, Ivo Perenič, Miro Cerar mlaj??i in Lojze Ude, ki pa po Jerov??kovih besedah pri delu ni sodeloval, saj je ??e prvi dan po prihodu zbolel.
Spremembe ustave, da smo lahko vstopili v EU
Od svojega sprejetja do danes je bila ustava spremenjena sedemkrat, pri čemer so bile ??tiri spremembe nekoliko večje. Prvi večji popravek je do??ivela leta 1997, ko smo vanjo vnesli t. i. ??panski kompromis, s katerim smo se obvezali, da bomo tujcem omogočili, da postanejo lastniki slovenskih nepremičnin in si tako zagotovili podpis pristopne pogodbe k EU.
V drugem večjem popravku, sprejetem leta 2000, smo v ustavo vnesli določbo, da volitve v Sloveniji potekajo po proporcionalnem volilnem sistemu, in to kljub temu, da je ustavno sodi??če odločilo, da je na referendumu leta 1996 zmagal večinski volilni sistem.
Tretji večji popravek je bil izveden leta 2003 za potrebe vstopa v EU in Nato. S popravkom je bila namreč omogočena pravna podlaga za prenos dela pristojnosti pod okrilje drugih mednarodnih skupnosti. Zadnji večji popravek se je zgodil leta 2006, z njim pa je DZ zagotovil osnovo za ustanovitev pokrajin, ki pa jih Slovenija vse do danes ??e ni dobila.
Obletnica prebiscita
Skupaj z dnevom ustavnosti 23. decembra obele??ujemo tudi obletnico plebiscita o samostojnosti Slovenije. Ta je potekal na podlagi zakona, ki ga je tri tedne pred tem, 6. decembra 1990, sprejela takratna Skup??čina RS. V njej je imela večino Demokratična opozicija Slovenije (DEMOS), ki jo je vodil Jo??e Pučnik.
V skladu z dogovorom, ki je bil določen v zakonu, bi plebiscit o odcepitvi Slovenije od SFRJ uspel, če bi se za osamosvojitev opredelila več kot polovica vseh volilnih upravičencev. Ta meja pa je bila na plebiscitu krepko prese??ena. Glasovanja se je namreč udele??ilo 93,2 odstotka vseh volivcev, pri čemer jih je 95 odstotkov (ali 88,5 odstotka vseh volivcev) glasovalo za osamosvojitev.
|
