Deset ??ivil, ki bi jih morali jesti pogosteje ... (Kuhajmo.com)

Povezave

Slike

Video

Novice

Online radio

NOVICE: Zdravje Hrana

Deset ??ivil, ki bi jih morali jesti pogosteje ... (Kuhajmo.com)

Deset ??ivil, ki bi jih morali jesti pogosteje

Zakaj ne bi telesu privo??čili kaj dobrega? To je namreč tako preprosto kot ??iritev nakupovalnega seznama.

PESA
Ta trdo??iva korenina je običajno bolj sladka kot druga zelen, kar pomeni, da pod zunanjostjo skriva paleto različnih okusov.

Zakaj je zdrava?

Razmi??ljajte o njej kot o ??pinači. Kot Popajev superobrok je tudi ta ??krlatna zelen eden največjih virov folatov in betaina.

Obe hranljivi snovi skupaj zmanj??ujeta raven homocisteina v va??i krvi, kar je dobro, saj ta aminokislina dokazano po??koduje krvne ??ile in povečuje tveganje za bolezni srca in o??ilja.

Poleg tega pa je betacianin, naravni pigment pese, precej dober borec proti raku.

Kako jo jesti?

Surove in sve??e, ne vlo??ene. Njihova antioksidantska moč se bo zmanj??ala, če jih boste pogreli, za eno porcijo pa je dovolj ena sama. Seveda jo prej olupite, nare??ete jo na dovolj sočne kose in pokapajte z jedilno ??lico olivnega olja in sokom polovice limone.

Lahko se lotite tudi pecljev in listov, saj v njih prav tako ne primanjkuje mineralov in vitaminov, vendar pa odrezano listje temeljito sperite, preden ga vr??ete v solato.

Za prilogo si lahko omislite tudi kombinacijo listov, česna in olivnega olja. Vse skupaj vrzite v ponev in du??ite (temperatura naj ne bo previsoka), dokler ne postanejo peclji in listi zmehčani. Dodatno posolite, popoprajte in pokapajte z limoninim sokom, čez pa posujte nariban parmezan.

BLITVA
Rahlo grenkobna, slana zelen, ki jo lahko najdete povsod po Sredozemlju.

Zakaj je zdrava?

Polovica skodelice kuhane blitve poskrbi, da vam bo va??e telo hvale??no za izdatne količine luteina in zeaksantina (deset gramov vsakega).

Obe snovi sodita med karotenoide, ki varujejo va??o mre??nico v očesu pred procesi staranja, ter v mre??nici nalagata in vpijata ??arke svetlobe, ki bi utegnili po??kodovati va??a očesa.

Skratka, več ko ju zau??ijete, bolj??a bo notranja obramba va??ih oči.

Kako jo jesti?

Blitva slovi kot priloga jedem z ??ara, posebej zrezkom, pi??čancu ali ribam. Operite in posu??ite ??op blitve ter jo nato nasekljajte na dva centimetra ??iroke ko??čke.

V ponvi segrejte malo (komaj za jedilno ??lico) olja, dodajte dva rahlo zdrobljena stroka česna in počakajte, da se olje dobro segreje. Dodajte blitvo, prekuhavajte od pet do sedem minut, dokler ne bo lepo zmehčana. Pred serviranjem odstranite česen, posolite, malo popoprajte in u??ivajte.

ZELJE
Koliko ga pravzaprav jeste? Gre za pomembnega igralca v reprezentanci vsake diete.

Zakaj je zdravo?

Verjemite ali ne, skleda sesekljanega zelja ima zgolj 22 kalorij, obenem pa je prenapolnjena s hranljivimi snovmi.

Na vrhu seznama prednjači sulforafan, učinkovina, ki povečuje sposobnost proizvajanja encimov, ki razoro??ujejo proste radikale v va??em telesu in s tem zmanj??ujejo va??e tveganje, da obolite za rakom.

Pravzaprav naj bi bil sulforafan na prvem mestu med vsemi encimi, ki jih najdemo v zelenjavi in ki dokazano kljubujejo raku.

Kako ga jesti?

Dobro se obnese na burgerjih, ??e bolje pa na sendvičih ali v solatah. Lahko pa ga pripravite tudi po azijsko.

Potrebujete:

4 jedilne ??lice olja kanola
sok dveh limon
1 jedilno ??lico čilija (ali tabaska, če si upate)
1 nasekljano glavo zelja
skodelice pra??enih ara??idov
skodelice sesekljanega korenčka
skodelice sesekljanega koriandra
Preme??ajte limonin sok, olje in čili, preostale sestavine pa vsujte v večjo skledo, kjer jih prelijte s solatnim prelivom. Preden jed postre??ete, jo postavite za 20 minut v hladilnik. �?e je ne morete vse pomalicati takoj, naj ne bo v hladilniku več kot dva dni.

GUAVA
Ta čuden tropski sade?? je potuhnjeno kiselkastega okusa, a bolj ko se pribli??ujete njegovi sredici, bolj sladek postaja.

Zakaj je zdrava?

V njem je veliko (več kot v katerem koli drugem sade??u, tudi paradi??niku in lubenicah) antioksidanta likopena, ki se po robu postavlja raku na prostati.

V eni skodelici je tudi 688 miligramov kalija, kar je celo 63 odstotkov več kot v srednje veliki banani, guava pa je prevlečena ??e z vlakninami (skoraj devet gramov na skodelico).

Kako jo jesti?

Nasekljajte celoten sade??, vse je u??itno in hranljivo, tudi ko??čice. ??e samo v olupku je več vitamina C kot v celotni pomaranči.

CIMET
Začimba iz starega sveta, ki jo na ??alost največkrat u??ivamo le v kuhanem vinu.

Zakaj je zdrav?

Cimet nadzoruje raven krvnega sladkorja, ta pa, kot je znano, povečuje mo??nost, da obolite za srčno-??ilnimi boleznimi.

Raziskave so pokazale, da so se ljudje z diabetesom tipa 2, ki so ??est tednov zaporedoma zau??ili po en gram cimeta dnevno (1/4 čajne ??ličke), pohvalili z ni??jo ravnjo sladkorja v krvi ter tudi z ni??jim slabim holesterolom LDL in vsebnostjo trigliceridov.

Cimet ima pač to dobro lastnost, da vzpodbuja va??e celice, da kar do 20-krat hitreje presnavljajo sladkor.

Kako ga jesti?

Ne potrebujete posebnih izvlečkov in olj, ki vam jih ponujajo, dovolj je, da ga potresete po kapučinu ali pripravljenih ovsenih kosmičih.

TOL?��?AK
V Indiji in na Kitajskem ga uporabljajo ??e stoletja, v modernem svetu pa ga marsikje uvr??čajo med plevel.

Zakaj je zdrav?

Ima najvi??jo vsebnost ma??čob omega-3 med vsemi jedilnimi rastlinami, v primerjavi z drugimi, v ??tudijah obravnavanimi rastlinami pa je v njem tudi največ melatonina (kar od deset- do 20-krat več ga je), ki preprečuje rast rakavih tvorb.

Kako ga jesti?

V solati kajpada. Naj bo odlična alternativa glavnati solati: listje in peclji so hrustljavi, a sočni, njihov okus pa je rahlo kisel, podoben limoni.

SOK GRANATNIH JABOLK
Na Srednjem Vzhodu se mu ne morejo odreči in verjemite, da boste kmalu tako čutili tudi vi.

Zakaj je zdrav?

Izraelski znanstveniki so dognali, da se tistim, ki na dan popijejo pol decilitra soka, stisnjenega iz granatnih jabolk, zni??a sistolični krvni tlak za 21 odstotkov, obenem pa se poveča pretok krvi do srca. �?e pa ga zau??ijete deciliter, boste nadomestili vse dnevne potrebe va??ega telesa po vitaminu C.

Kako ga piti?

Imate stiskalnik? Ne? Nič hudega, pomagate si lahko tudi drugače. Pomembno je le, da ga dovolj stisnete. Ker je izredno močan, je dovolj, če stisnete le toliko granatnih jabolk, da napolnite manj??i kozarec.

HIMALAJSKE JAGODE
Te jagode so velike kot rozina in imajo okus po kri??ancu med brusnicami in če??njami. V Tibetu jih v medicini uporabljajo ??e več kot 1.700 let.

Zakaj so zdrave?

Imajo eno od najvi??je izmerjenih vrednosti antioksidantske moči med sade??i. Znanstveniki so se nanje osredotočili ??ele pred kratkim, a so s poskusi hitro odkrili, da sladkor v himalajskih jagodah zmanj??uje odpornost na inzulin.

Kako jih u??ivati?

Zme??ajte posu??ene ali sve??e skupaj z lončkom jogurta, posujte jih na ovsene kosmiče ali pa jih zobajte pred televizijo.

SUHE SLIVE
Kdor jih ne pozna, se je pravkar zbudil iz dolgoletnega spanca. Prunele so jim rekli včasih, ko so jih ??e lupili in potem su??ili. To zamudno delo so pri nas najbolje obvladali v Gori??kih brdih, a obrt je ??e izumrla.

Zakaj so zdrave?

Imajo visoko vsebnost neoklorogenih in klorogenih kislin, antioksidantov, ki so ??e posebej učinkoviti v boju s tako imenovanimi superoskidnimi anionskimi radikali. Te barabe povzročajo veliko ??kodo v zgradbi celic, kar je po mnenju strokovnjakov eden izmed večjih razlogov za začetek tvorbe rakavih tvorb.

Kako jih jesti?

Kot posladek ali predjed. Okoli vsake ovijte kot list debelo rezino pr??uta ter vse skupaj zavarujte z zobotrebcem.

Nalo??ite jih na pladenj, ga polo??ite v pečico in pecite na 200 stopinjah od deset do 15 minut. Ko so slive mehke, pr??ut pa hrustljavo zapečen, vzemite pladenj iz pečice in servirajte jed (s katere se je odcedila večina ma??čobe), ki je dekadentnega okusa, sladka in zdrava.

BU�?NA SEMENA
Kar ponavadi odvr??emo stran, je najbolj hranljiv del buče. Ko pride noč čarovnic, se spomnite na to.

Zakaj so zdrava?

Gre za najla??ji način, kako zau??iti več magnezija. Ta pa je pomemben, če ??elite dočakati visoko starost, pravijo Francozi.

Mo??ki z visoko vsebnostjo magnezija v krvi naj bi imeli kar za 40 odstotkov zmanj??ano tveganje prezgodnje smrti. V povprečju zau??ijejo mo??ki 353 miligramov mineralov dnevno, kar je manj od priporočenih 420.

Kako jih jesti?

Cela, skupaj z olupkom, saj so ti bogati z vlakninami. Cvrta semena vsebujejo okoli 150 miligramov magnezija na 0,2 decilitra.

�?e jih dodate na svoj jedilni list, boste z njimi zlahka dosegli dnevno normo. Običajno pa jih v veleblagovnici najdete poleg ara??idov, mandljev in sončničnih semen. Sicer pa pot pod noge in veselo na tr??nico.

Zadnji poseg: Sreda,26.Junij 2013 ob 23:44:22