| |
|
|
| |
|
|
|
?lovek, ki je nau?il Ameriko voziti avto ... (Kuhajmo.com)
| |
| |
|
Henry Ford ob svojem modelu T, s katerim se je v začetku 20. stoletja učila voziti večina Američanov.
?ez nekaj dni bo minilo 150 let, odkar se je rodil ameri??ki in??enir in industrialec Henry Ford, ki je spremenil Zdru??ene dr??ave Amerike v de??elo avtomobilov. In obenem tisti, zaradi katerega ni bil kapitalizem nikoli več tak kot prej.
Na začetku 20. stoletja, točneje leta 1908, se je na ameri??kih cestah pojavil nov tip avtomobila, Fordov model T, ki se je vse do srede 20. let minulega stoletja obdr??al kot najbolj priljubljen ameri??ki avto. In čeprav je ??e dolgo muzejski, ford T vendarle ni nekaj, kar bi danes poznali samo ??e strokovnjaki za avtomobilizem. O tem avtu vemo nekaj skoraj vsi, najprej vsi tisti, ki so kdaj videli kak??en ameri??ki gangsterski film z dogajanjem v 20. letih, in ne nazadnje vsi, ki so v ??oli kaj sli??ali o fordizmu.
Fordov model T namreč ni spremenil le Amerike, ampak tudi kapitalizem. Ta avto je bil tako poceni, da so si ga lahko kupili skoraj vsi Američani, se pravi, da je najbolj prisp k preobrazbi ZDA v de??elo avtomobilizma. Obenem pa so s tem avtomobilskim modelom povezani mno??ična proizvodnja in potro??nja ter vpel tekočega traku, ki ne potrebuje več visoko usposobljene rokodelske delovne sile, temveč proizvodnjo izdelkov razdeli na enostavne delovne operacije, ki se jih lahko vsakdo hitro priuči, se pravi, da je mno??ična proizvodnja prinesla tudi mno??ične nekvalificirane delavce, ki so veliko bolj nadomestljivi od dotlej prevladujočih poklicno usposobljenih.
Avto, ki ga je lahko imel vsak
Henry Ford, ki je s svojim avtomobilskim modelom T torej spremenil tako Ameriko kot kapitalizem, se je rodil pred 150 leti (30. julija 1863) na farmi v Greenfield Township v zvezni dr??avi Michigan. A je ??e od malega imel raje stroje kot njive, pri petnajstih letih je ??e tako dobro razstavljal in znova sestavljal ure, da je hotel postati urar, pri ??estnajstih pa je ??e zapustil očetovo kmetijo in se zaposlil kot vajenec v Detroitu. Potem je v Westinghousovi tovarni servisiral parne stroje, pri 28 letih pa je ??e postal glavni in??enir v Edisonovi Illuminating Company. S finančno pomočjo lesnega barona Williama Murphyja je Ford leta 1899 ustanovil Detroit Automobile Company, ki pa je po dveh letih propadla, ker je proizvajala predrage avtomobile. Ford sam je zasnoval in oblikoval avto z močjo 26 konjev, ki se je dobro prodajal, tako da je v Detroitu lahko odprl novo podjetje, Henry Ford Company, vendar ga je tudi hitro zapustil (podjetje se je po njegovem odhodu preimenovalo v Cadillac Automobile Company). Leta 1902 je Ford zasnoval dirkalni avto z močjo 80 konjev, s katerim je Barney Oldfield zmagal na ameri??ki dirki. In znova si je Ford pridobil podporo nekega kapitalista, trgovca s premogom Alexandra Malcomsona, ki mu je leta 1903 pomagal ustanoviti Ford Motor Company v Detroitu; in istega leta je Ford proizvedel nov tip avta, s katerim je Barney Oldfield po zaledenelem jezeru drvel s hitrostjo 147 kilometrov na uro.
Leto 1908 pa je, kot ??e vemo, zgodovinsko. Ford je razvil model T (s ??tirimi cilindri), ki ga je bilo enostavno voziti, predvsem pa je bil tako poceni, da se je do začetka 20. let večina Američanov prav z njim naučila voziti avto (njegova cena se je vsako leto ni??ala, leta 1916, na primer, je stal 360 dolarjev ali manj kot 7000 dolarjev v dana??nji vrednosti). ??e leta 1918 je bilo več kot polovica vseh ameri??kih avtov modela T, v vsem skoraj 20-letnem obdobju (1908??1927) tega avtomobilskega modela pa je Fordova Motor Company proizvedla skupno nad 15 milijonov teh avtov ?? rekord, ki se je obdr??al ??e celih 45 let.
Edini Američan v Mein Kampfu
Tak??no mno??ično avtomobilsko proizvodnjo je omogočila uporaba tekočega traku, ki ga je Ford v svoje tovarne vpeljal ??e leta 1913. Delavci so se tej inovaciji sprva uprli in začeli mno??ično zapu??čati Fordove tovarne, toda Ford je br?? presenetil z novo inovacijo: delavske plače je podvojil, se pravi, da jih je povi??al na pet dolarjev na dan. Tako je ne le obdr??al vse delavce, marveč je pridobil tudi najbolj??e mehanike, in to svojo potezo pojasnj z novo kapitalistično ideologijo, po kateri morajo delavci v Fordovih tovarnah zaslu??iti dovolj, da si lahko kupijo avte, ki jih sami proizvajajo. Obenem pa je bil Ford velik nasprotnik sindikatov, ki jih je obto??, da so krivi za dru??benoekonomske krize; če podjetje vodijo pametni mened??erji, ki skrbijo za njegovo uspe??nost (in s tem tudi za stabilnost delavskih mest in plač), niso potrebni nobeni sindikati, je bil Fordov lajtmotiv. Ford je celo najel nekega nekdanjega boksarja, ki je s svojimi mo??mi zatiral vse poskuse sindikalnega organiziranja. Tako je bila Fordova Motor Company v Detroitu zadnja dru??ba v ameri??ki avtomobilski industriji, ki je leta 1941 vendarle priznala United Auto Workers Union.
V 20. letih je pod Fordovim sponzorstvom izhajal tednik Dearborn Independent, ki je objavljal močno antisemitske članke ?? nekateri so bili podpisani s Fordovim imenom, čeprav sam Ford, kot je pozneje trdil na sodni obravnavi, ni nobenega podpisal; nikoli pa ni skrival, da nič bolj kot delavske sindikate ne mara finančnih ??pekulantov, ki so bili zanj drugo ime za jude. Izbor antisemitskih člankov iz Dearborn Independent so leta 1924 objavili v Nemčiji in tudi po tej zaslugi je Henry Ford postal edini Američan, ki ga Hitler omenja v svojem delu Mein Kampf. Ko je leta 1931 novinar časnika Detroit News vpra??al Hitlerja, zakaj ima poleg svoje pisalne mize velik portret Henryja Forda, mu je Hitler zaupal, da je bil Ford zanj ?inspiracija? tako za to, da njegove antisemitske teorije uresniči v Nemčiji, kakor za to, da Volkswagen postane tako ?ljudski avto?, kot je bil Fordov model T. Na sodni obravnavi, ki jo je proti Dearborn Independent spro??ila judovska Anti-Defamation League, se je Henry Ford opravičil zaradi svojih antisemitskih stali??č.
Posel mu je bil ljub??i od vojne
Avtomobilski mogotec je sicer nasprotoval ameri??ki udele??bi v 1. svetovni vojni, toda potem ko so leta 1917 ZDA stopile v vojno, je Fordova Motor Company postala glavna oskrbovalka ameri??ke vojske z voja??kimi vozili in letalskimi motorji. Ob izbruhu 2. svetovne vojne je Ford znova nasprotoval ameri??kemu voja??kemu anga??iranju v Evropi, toda zdaj njegovi motivi niso bili zgolj ?miroljubni?. Fordova tovarna v Nemčiji, Ford Werke, je namreč vsa 30. leta zelo dobro sodelovala z nacistično oblastjo, ki jo je oskrbovala tudi z voja??kimi vozili. Pri čemer pa Fordova Motor Company ne le ni bila edina, marveč so jo ??e presegali konkurenčni General Motors. Zgodovinar Bradford Snell, ki je preuč sodelovanje ameri??ke avtomobilske industrije z nacistično Nemčijo, je zapisal: ?General Motors so bili sestavni del nem??kega voja??kega pogona. Nacisti bi lahko okupirali Poljsko in Rusijo brez denarja iz ??vicarskih bank, ne bi jim pa to uspelo brez vozil General Motors.? Ameri??ki vojaki v Evropi so ??e sami presenečeno odkrivali, da se nem??ki vojaki preva??ajo na Fordovih tovornjakih ali pa na Oplovih, toda Opel je bil tedaj v 100-odstotni lasti General Motors. Ko je ameri??ka vojska vdrla v Fordove tovarne v K??lnu in Berlinu, je tam na??la delavce za ??ičnato ograjo (v 70. letih se je Fordova Motor Company zna??la na sodnem procesu, ker je njena nem??ka podru??nica med vojno izkori??čala su??enjsko delo).
Sredi 30. let je Fordova Motor Company v ameri??ki avtomobilski industriji zna??la na tretjem mestu (za General Motors in Chrysler Corporation), sam Henry Ford pa je začel bolehati za du??evnimi motnjami. Med vojno so njegovo Motor Company vodili izvr??ni direktorji, leta 1945 pa je postal njen predsednik Fordov vnuk Henry. Dve leti zatem je 83-letni Henry Ford umrl na svojem posestvu v Dearbornu blizu Detroita.
Pojem fordizem je prvi uporabil italijanski marksist Antonio Gramsci v svojem eseju Amerikanizem in fordizem (1934): zanj je fordizem pomenil predvsem rutinizirano in mehanizirano delo, ki naj poveča produkcijo. Toda tak??no pojmovanje in prakso dela so tedaj poznali tudi v Evropi, in sicer pod imenom taylorizem, ki je temeljil na znanstvenih ??tudijah člove??kih sposobnosti in delovne učinkovitosti. A vseeno se je Evropi zdel bolj privlačen fordizem, ker je obetal, da bo pometel z arhaičnimi ostanki predkapitalistične dru??be, če bo gospodarstvo, dru??bo in delavce podredil strogim kriterijem tehnolo??ke racionalnosti. V sociolo??kih teorijah je fordizem pomenil paradigmo kapitalistične dru??benoekonomske ureditve, ki je delovala na ??tirih ravneh: kot zasnova industrijskega produkcijskega procesa (izum tekočega traku, serijska proizvodnja), kot re??im akumulacije kapitala (z rastjo produktivnosti povezana rast plač zaposlenih), kot način ekonomske regulacije (fordizem je temeljil na ločitvi lastni??tva kapitala od njegovega upravljanja) ter kot societalna paradigma (tripartitna pogajanja med kapitalom, delom in dr??avo so bila temelj zagotavljanja stabilnih razmer produkcije in potro??nje). Ta paradigma se je začela podirati v 70. letih prej??njega stoletja, ko se je z globalizacijo, novimi tehnologijami in finančnimi trgi spremenil tudi sam kapitalizem. V iskanju pravega imena za to spremembo si teorija pomaga s pojmom postfordizem.
Ford je bil velik nasprotnik sindikatov, ki jih je obto??, da so krivi za dru??benoekonomske krize; če podjetje vodijo pametni mened??erji, ki skrbijo za njegovo uspe??nost in s tem tudi za stabilnost delavskih mest in plač, niso potrebni nobeni sindikati, je trdil.
|
| Zadnji poseg: Petek,26.Julij 2013 ob 9:10:51
|   |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
povezave | slike | video | novice | Online radio | Objavi povezavo
Avtor 1998 - 2025
©, Vse pravice rezervirane | Total obiskov
od nastanka 1.1.2007 ...
| | | | |
