Tretja najbližja zvezda našemu Soncu je pravzaprav zvezdni par dveh malih rjavih pritlikavk. Kljub bližini in odkrivanju zvezd, ki so oddaljene 13 milijard svetlobnih let, pa za te dve mali sosedi astronomi do pred kratkim še vedeli niso. Foto: N
?tevilo potrjenih planetov zunaj Osončja skokovito nara??ča. Skoraj podvojilo se je, ??tevilo morebitno naseljivih planetov je naraslo na devet, britanski astronomi pa so obzorja zarisali ??e precej dlje. Na vsako zvezdo vsaj en planet.
V zadnjem času se je v iskanju t. i. Zemlje 2.0 vsul plaz odkritij. ?e je bila nekoč velika novica odkritje posameznega novega eksoplaneta ali celo planetarnega sistema, novi standard prina??a desetine in stotine.
?love??tvo se ??e dolgo spra??uje, ali je tam zunaj morda ??e kak??en modri planet, ki bi člove??tvu lahko dal morebitni drugi dom. Iskanje traja ??e tisočletja, vendar tako antičnim arhimedom kot sodobnej??m zvezdogledom opazovanja - ??e do pred kratkim - niso skoraj nič koristila.
Kje je te??ava? Planeti so zelo izmuzljiva zadeva. Domača Zemlja, denimo, je v vesoljskem merilu zelo blizu Marsa, a je z rdečega planeta vidna le kot bleda pika, ki se izgubi med drugimi zvezdami na nebu. Komaj je vidna, tako kot drugi planeti Osončja. Pa vendar so jih s trudom in razvojem teleskopov astronomi skozi zgodovino polagoma le popisali. ?isto druga zgodba se začne, ko se se razdalje potisočerijo in peljejo zunaj na??ega domačega sistema.
Glavni razlog je, da so planeti zelo temni. Z oddaljenostjo v desetine milijard svetlobnih let ??irokem vidnem vesolju je ??e zvezde te??ko zaznati, kaj ??ele precej hladnej??e kepe snovi, od katerih se mora ta svetloba ??ele odbiti.
Do potrjenega odkritja prvega eksoplaneta, torej planeta zunaj Osončja, je pri??lo ??ele leta 1992. Danes jih je znanih ??e okoli 1.700, ??e dodatnih 3.600 pa je kandidatov za preverjanje.
Skoraj polovica potrjenih eksoplanetov pa je postala znana ??ele v zadnjih tednih, kar ka??e na minirevolucijo v zaznavi zunajosončnih objektov.
Sledovi gravitacije
Najnovej??i "odmerek", za katerim stojijo britanski astronomi, ??teje osem eksoplanetov. Pri njihovem odkrivanju so si pomagali tako, da niso iskali svetlobe planeta, temveč "guganje" zvezd. Natančneje, preuči so gibanje posameznih zvezd rdečih pritlikavk in v njih zaznali gravitacijski vpliv okoli njih kro??ečih objektov - planetov, sporoča britanska Kraljeva astronomska dru??ba.
Kro??enje planeta okoli zvezde povzroči, da se ta premika naprej in nazaj, kar prinese rahlo, skoraj nezaznavno razliko v svetlobi. Ekipa si je pomagala tako, da je kombinirala ??e obstoječe arhivske podatke Evropskega ju??nega observatorija v ?ilu iz dveh ločenih instrumentov: UVES-a in HARPS-a. Oba opravljata isto nalogo; a le z zdru??enimi podatki so se lahko raziskovalci dokopali tudi do signalov, ki jih posamični instrument sam ne bi pokazal.
Obetavna osmerica
Odkritje je zelo obetano, saj po besedah avtorjev raziskave ka??e, da ima skoraj vsaka rdeča pritlikavka v vesolju tudi pripadajoči planet. In rdečih pritlikavk je veliko - različne ocene ka??ejo na pribli??no dve tretjini vseh zvezd. ?e v domači galaksiji, kjer je surovo ??tevilo vseh zvezd ocenjeno v razponu med 100 in 400 milijardami, to pomeni minimalno od 75 do 300 milijard planetov. In v to ??tevilko niso v??teti planeti okoli drugih tipov zvezd, niti planeti v "gostej??ih" sistemih.
Nekaj jih je v območju Zlatolaske
Trije od osmih novoodkritih planetov bi lahko bili naseljivi, a morajo to lastnost ??e potrditi. To bi pomenilo, da so od zvezde ravno prav oddaljeni (t. i. območje Zlatolaske), da niso ne prevroči ne prehladni in bi lahko bili obogateni z vodo v tekoči obliki.
Vseh osem planetov je v na??i Galaksiji; od Sonca so oddaljeni od 15 do 80 svetlobnih let, torej so v relativni sose??čini.
"Brez dvoma drezamo v zelo bogato mno??ico nizkomasnih planetov in pričakujemo, da jih bomo v bli??nji prihodnosti odkrili ??e ogromno. Tudi okoli tistih zvezd, ki so Soncu najbli??je," je za Kraljevo astronomsko dru??tvo dejal eden izmed avtorjev raziskave, Mikko Tuomi z Univerze v Hertfordshirju. Ekipa je tako ??e napovedala skoraj??en začetek preverbe 10 drugih, ??e ??ibkej??ih signalov.
Odkritje je le če??nja na ogromni torti novopotrjenih planetov, ki jih je na podlagi podatkov vesoljskega teleskopa Kepler servirala neka druga raziskovalna skupina.
Keplerjeva zlata jama
Raziskovalci v Nasinem centru Ames so se zakopali v arhivske podatke pokvarjenega Keplerja, ki je, mimogrede, prej??nji teden praznoval peto obletnico izstrelitve v nebo. Kepler je v svojih bolj??ih dnevih temeljitvo analiziral okoli 150.000 zvezd in za seboj pustil goro podatkov, ki ??e vedno potrebujejo temeljito obdelavo in interpretacijo. Z uporabo nove statistične metode so na Nasi lahko iz baze podatkov izlu??čili in z gotovostjo potrdili kar 715 novih eksoplanetov, ki kro??ijo okoli 305 zvezd.
Ekipa na čelu z Jackom Lissauerjem se je osredinila na zvezde z več kot enim potencialnim planetom, pri tem pa uporabila metodo preverbe z mno??ičnostjo.
Vesoljska savana
Nasa metodo primerja z vedenjem levov in levinj. Levi so zvezde, ki jih analizira Kepler, levinje pa so kandidati za planete. Levinje včasih opazimo v skupinah, medtem ko se levi navadno samotarsko klatijo.
?e bi zaznali dva osebka, bi to lahko bila lev in levinja, lahko bi bila to dva leva. Ampak, če bi zaznali tri osebke ali več njih, bi zagotovo vsebovala leva in njegovo bolj??o polovico. S tak??no metodo mno??ičnosti so lahko astronomi v skupinah objektov na??li "levinje" planete okoli zvezde.
Prej je ??lo iskanje oz. potrjevanje planetov precej počasneje, saj Kepler ni zaznaval planetov neposredno. Zvezde so za to preveč svetle. ?e ponazorimo preprosto: ko ??u??elka obleti oddaljen ulično svetilko, ki oddaja močno svetlobo, je s prostim očesom tik pred njo ne bomo videli, bomo pa - morda - zaznali rahlo spremembo v svetlobi. Kepler je iskal pretanjene spremembe v 150.000 izvorih svetlobe.
Znanstveniki so odkrili ogromno sprememb v izvorih, niso pa mogli zagotoviti, da se to dogaja zaradi planetov. Nova statistična metoda je sliko nekoliko izostrila.
"Pred leti je Kepler začel s serijo oznanil prvih stotin, nato ??e tisočev kandidatov za planete. A bili so ??ele kandidati. Zdaj pa smo razvili postopek za preverbo 'na debelo' in ga s pridom uporabili za pravo zlato jamo novoodkritih svetov," je dejal Lissauer.
Več je manj??ih planetov
Novost je tudi v velikosti. Do zdaj so večinoma odkrivali le največje planete, plinske velikane reda velikosti Jupitra ali ??e večje, tudi zato, ker jih je bilo la??je zaznati.
Velikost večine novoodkritih planetov se razteza od Zemljine do Neptunove.
Odkrili so kopico planetarnih sistemov, ki so precej podobni na??emu Osončju. Planeti v njih okoli zvezde ne kro??ijo v vseh smereh - kot elektroni v atomu - temveč so bolj podobni palačinki in so razmeroma plo??čati. "Bolj kot i??čemo med zvezdami, več najdemo sledi, ki nas spominjajo na nas same in na na?? dom," je dejal raziskovalec ina institutu SETI Jason Rowe.
V iskanju Zemlje 2.0
"To je največji dozdaj??nji plaz odkritij," je za Independent dejal Douglas Hudgins, Nasin znanstvenik, in dodal, da gre za ogromen korak h končnemu cilju: najdbi Zemlje 2.0. Planeta, kjer bi člove??tvo lahko na??lo svoj drugi dom. "Izidi raziskave ka??ejo, da so planetarni sistemi z več planeti okoli ene zvezde, kakr??no je Osončje, pravzaprav običajni," je izjavil.
Zdaj tudi vemo, da manj??i planeti (velikosti od Zemljine do Neptunove) sestavljajo večino vseh planetov Galaksije, je ??e dodal.
Nov plaz odkritij se pričakuje z letom 2018, ko bo - predvidoma - v vesolje poslan teleskop James Webb. Kot je v nedavnem intervjuju napovedal slovenski astrofizik Toma?? Zwitter: "Kamenčki mozaika so se začeli resno zlagati skupaj. Leta 1995 smo začeli odkrivati prve planete okoli drugih zvezd, zdaj jih je znanih ??e več kot tisoč. Zelo hitro bo ??tevilka narasla v mnogo tisočev, proti stotisočem in milijonom."
Planeta X ni ...
Kakor koli ??e, vse verjetneje postaja, da ??e dolgo iskani Planet X ne obstaja. Mnogo astrofizikov je predvido, da se na?? sistem ne konča s pritlikavim planetom Plutonom, temveč nekje za njegovo orbito kro??i ??e zelo temen objekt vsaj velikosti Saturna. Med razlogi za tak??no teoretiziranje so neobičajne orbite nekaterih kometov, na katere naj bi vplivala gravitacija ??e neodkritega telesa Osončja.
Temu teoretičnemu telesu su nadeli mnogo vzdevkov, od X-a do Tyche in Nemesis. A če bodo dokončno obveljala dolgotrajna in temeljita opazovanja vesoljskega teleskopa WISE, vzdevkov ne bodo mogli ničemur nadeti.
Wise je prečesal na??o sose??čino v infrardeči svetlobi in ugotovil, da na razdalji do 10.000 astronomskih enot od Sonca ne obstaja noben objekt, večji od Saturna; in da na razdalji do 26.000 astronomskih enot ne obstaja noben objekt, večji od Jupitra.
Ena astronomska enota zna??a slabih 150 milijonov kilometrov in pomeni pribli??no razdaljo med Zemljo in Soncem. Pluton je oddaljen 40 astronomskih enot. Sonda Voyager, ki je lani prestopila mejo Osončja (če kot merilo vzamemo sončni veter), pa je bila takrat oddaljena 125 astronomskih enot.
... so pa zato zvezde X
Kljub temu raziskovalci za WISE-om niso ostali praznih rok. Vsa ta leta nismo vedeli za celo kopico zvezd in zvezdnih sistemov prav v na??i sose??čini, ki so se nam skrivali "tik pred nosom".
Teleskop je na razdalji 500 svetlobnih let od Sonca na??el kar 3.525 zvezd. "Na??li smo objekte, ki smo jih do zdaj popolnoma prezrli," je dejal glavni avtor objave v publikaciji Astrophysical Journal, Davy Kirkpatrick.
Nekatera odkritja se uvr??čajo med Soncu najbli??je zvezde sploh. Par rjavih pritlikavk (tudi desno na sliki) je z oddaljenostjo 6,5 svetlobnega leta najbli??je odkrita zvezda v zadnjem stoletju.
Najbli??ja zvezda, Proksima Kentavra, je bila odkrita leta 1915. Sosednji zvezdni par Kentavra Alfa in Beta sicer spadata med najsvetlej??e zvezde večernega neba in so ju odkrili ??e davno prej.
|
