Sonda se bo predvidoma spustila na 130 kilometrov višine, če bo šlo, pa še nižje. Če bo gorivo dovoljevalo in bodo instrumenti še delujoči, se bo vrnila na staro višino. Foto: ESA–C. Carreau
Po osmih letih v orbiti najbli??jega soseda Zemlje je Venus Express pri koncu z gorivom. Pred upokojitvijo se bo potopil v vročico in bes Venerine atmosfere.
Sonda izvaja nevaren spust v peklenske pogoje člove??tvu ??e nedotaknjenih predelov atmosfere. ?e ga pre??ivi in uspe??no nazaj na Zemljo po??lje dragocene podatke, bo to le ??e če??nja na torti ??e tako bogatega znanstvenega ??ivljenjepisa misije.
Začela jo je novembra leta 2005, ko je ta izdelek Evropske vesoljske agencije v vesolje ponesla ruska raketa Sojuz-Fregat iz Kazahstana. Da bi dosegla nam najbli??jega planetarnega soseda, je Venus Express potreboval pol leta.
Od aprila leta 2006 okoli vroče Zvezde Dan?ce kro??i po elipsi, ki jo na enem koncu ponese kar 66.000 kilometrov nad ju??ni pol, na drugem pa se z vi??ino 250 kilometrov dotika vr??acev atmosfere. Pona??a se s sedmimi znanstvenimi instrumenti, ki so pripomogli k obse??nemu vpogledu tako v plinasti ovoj planeta kot na njegovo povr??ino.
Ločeni pri rojstvu?
"Venus Express nas je podučil, kako spremenljivi so lahko planeti tako na kratkih časovnih intervalih kot na dolgi rok," je pojasnil znanstvenik, ki deluje v projektu, H??kan Svedhem. Vpra??anje je namreč, kako sta lahko Zemlja in Venera tako različni ob ??tevilnih temeljnih podobnostih.
Temperatura na povr??ini Venere je precej vi??ja od tiste v kuhinjski pečici: kar 450 stopinj Celzija. Obkro??a jo zelo gosta me??anica strupenih plinov. Obenem pa so infrardeče kamere Venus Expressa namignile na povsem drugačno preteklost planeta: Zemlji podobno tektoniko in oceane vode.
Tudi Venera izgublja atmosfero
Tako kot Zemlja tudi Venera počasi izgublja del zgornjih plasti atmosfere, ki odpotujejo v vesolje. Sonda je v oddani snovi zaznala dvakrat več atomov vodika kot kisika. Isto razmerje med elementoma velja tudi v molekuli vode, kar ka??e na njeno razpadanje v atmosferi.
Danes je na Zemlji kar 100.000-krat več vode kot na Veneri, a ker sta planeta podobne velikosti in sta nastala ob pribli??no istem času, sta nekoč lahko imela tudi podobno količino te za ??ivljenje dragocene tekočine.
Divje vreme
V okoli 70 kilometrov visoko visečem oblačju Venere so sondine kamere na??le ??tevilne Zemljinemu vremenu podobne pojave. Med drugim so fotografirale ogromen ciklon, ki spominja na na??e tropske ciklone, in strele, ki so ??vigale iz oblakov ??veplove kisline. Da, na Veneri pada ??vepleno-kislinski de?? in Venero nekateri znanstveniki navajajo kot primer ekstremnega razvoja tople grede.
Venerin dan traja kar 243 zemeljskih - toliko potrebuje, da se enkrat obrne okoli svoje osi. Ob "zaspanem" planetu pa je toliko bolj divja atmosfera, saj ta v divjem tempu obkro??i planet v le ??tirih zemeljskih dneh. Analiza silnih vetrov, ki jo je izvedla sonda, je prinesla tudi malo presenečenje: v le tednu dni se je hitrost pihanja povzpela s 300 na 400 kilometrov na uro. Obenem je neka druga raziskava ugotovila, da se je vrtenje Venere v 20 letih upočasnilo za 6,5 minute. Ali je upočasnitev povezana s trenjem plinov ob povr??ino, ??e niso ugotovili.
Ognjeni??ka dejavnost
Nasina misija Magellan, upokojena ??e leta 1994, je razkrila bogato ognjeni??ko preteklost planeta. Venus Express je ugotovitev podalj??ala na dana??njik: Venera je zelo verjetno ??e vedno geolo??ko dejavna. Sonda je na??la ??tevilne sledi lave, stare "le" pribli??no 2,5 milijona let. Na ravni geologije je to ??e včeraj. Na ognjeni??ko dejavnost so namignile tudi analize zgornjih delov atmosfere, ki so pokazale zelo različne meritve ??veplovega dioksida.
Labodji spev
Osem let delovanja je zalogo goriva skoraj izpraznilo, brez njega pa je nemogoče vzdr??evati ??eleno eliptično orbito. Esa zato končuje rutinske znanstvene operacije. Pripravila je ??e zadnjo: nadzorovan spust sonde v peklenske razmere atmosfere.
Sonda se povr??ju redno pribli??uje na vi??ini 250 kilometrov, Esa pa ??eli ??tevilko prepoloviti. "Le z nekoliko drznej??imi manevri se lahko ??e dokopljemo do novih ugotovitev, hkrati pa ??e testiramo, kako se plovilo skupaj z instrumenti obna??a v neprijaznem okolju," je izjavil Patrick Martin, vodja misije.
Poskus se je začel 18. junija in bo trajal do 11. julija. Venus Express se bo spu??čal s pomočjo zračnega zaviranja. ?e bo ??lo kaj narobe, ??koda ne bo velika, podatki o izvedbi tehnike pa bodo dragoceni za planetarne odprave prihodnosti. Zračno zaviranje je tehnika, ki omogoča utirjenje okoli planeta brez velikih količin goriva, kar zmanj??a maso pri izstrelitvi z Zemlje.
Sondi bo goriva pri tem manevru verjetno zmanjkalo. ?e pa bo Venus Express pre??ivel, ga bodo posku??ali obdr??ati v delujočem stanju ??e nekaj mesecev in ga jeseni raztre??čiti na povr??ju planeta.
|
