ZNAČILNOST: najraje uspeva na pašnikih in travnikih, sprva je ves bel, ko pa zastiralce odpade, postanejo lističi temno rjavi. Obstaja veliko različkov in podobnih vrst kukmakov.
KLOBUK: 3-10 cm, bel, rjavkast, rumenkast ali rdečkast, sprva polkrožen, izbočen, kasneje zravnan, gladek ali nekoliko luskat, v sušnem obdobju površinsko razpoka.
BET: 3-8 x 1-2 cm, valjast, poln, nikoli daljši od širine klobuka, včasih proti dnišču ožji ali odebeljen, gladek, bel, viseč obroček hitro odpade, na spodnji strani pa je nekoliko luskat. Redko rumeni proti dnišču.
TROSOVNICA: lističi so sprva beli in gosti, z dozorevanjem trosov postajajo vse bolj obarvani, najprej rožnati, kasneje rjavi in končno temno rjavi, skoraj črni.
MESO: belo, redko nekoliko rdečkasto nad lističi in v dnišču beta, prijetnega vonja in okusa.
TROSI: 7-8 x 4-5 µm, gladki, elipsasti, z vijoličastim nadihom, trosni prah je črnikasto rjav.
RASTIŠČE: raste na gnojenih tleh s hlevskim gnojem, na pašnikih in travnikih, posamično ali v velikih skupinah, od začetka poletja pa vse do pozne jeseni, precej pogost.
Čas rasti: -VI-VII-VIII-IX-X-
UPORABNOST: užitna, vsestranska, odlična, če gobe naberemo v čistem okolju.
Pri nas uspeva veliko različnih vrst belkastih kukmakov, ki pordečijo ali pa porumenijo. Večinoma so dobri, užitni, bodimo pa pozorni na takšne, ki na prerezu močno porumenijo v dnišču beta. Sem sodi karbolni kukmak (Agaricus xanthoderma), ki ima poleg rumenečega dnišča pri kuhanju zoprn vonj po karbolu in povzroča prebavne motnje. Če kukmake pobiramo v neposredni bližini gozda, bodimo pozorni na dnišče beta. Če ga obdaja bela lupina, bet pa ima zastiralce, je to smrtno strupena koničasta mušnica (Amanita virosa). Vse mušnice so mikorizne gobe, uspevajo blizu drevja in imajo bele trose. Travniški kukmak spada med rdečeče vrste kukmakov, ki so vsi užitni, razen smrdečega kukmaka (Agaricus impudicus), ki ima podoben vonj kot smrdljivi dežniček (Lepiota cristata).