Če tudi vi fižol pred kuhanjem namočite v vodo, počnete veliko napako.
Fižol je ena najbolj priljubljenih stročnic pri nas in skoraj vsak ima svoj mali trik, kako ga pripraviti lažje in bolj okusno. A namakanje v navadni vodi ni vedno najboljša izbira.
Pred kuhanjem fižola ga je namreč priporočljivo namočiti v nekaj drugega – v sestavino, ki lahko bistveno izboljša prebavljivost jedi. Fižol pogosto povzroča prebavne težave, razlog pa se skriva v snovi, ki jo vsebujejo tudi druge sicer zelo zdrave rastlinske hrane. Gre za fitinsko kislino (pravimo ji tudi fitična kislina).
Zakaj je fitinska kislina problematična?
Stročnice, oreščki, žita in semena veljajo za zdrava živila, vendar lahko zaradi fitinske kisline telesu tudi škodijo. Ta kislina se veže na pomembne minerale, kot so baker, magnezij, jod, železo in cink. Posledica je, da se ti elementi iz telesa izločijo, še preden bi jih organizem sploh lahko izkoristil.
Prebavni sistem nima naravne zaščite, ki bi preprečila delovanje fitinske kisline. Zaradi tega se slabše absorbirajo minerali, beljakovine in maščobe, kar lahko vodi v pomanjkanje pomembnih hranil. To pa dolgoročno vpliva na mišično-skeletni sistem, imunski sistem in prebavo.
Ravno fitinska kislina je eden pogostejših vzrokov za slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa, zlasti pri vegetarijancih, kar navaja tudi Svetovna zdravstvena organizacija.
Katera živila vsebujejo največ fitinske kisline?
Med živili z visoko vsebnostjo fitinske kisline so oves, riž, pšenica in druga žita, fižol, leča, grah, soja in arašidi. Problematični so tudi nekateri oreščki, kot so lešniki, mandlji in orehi. Veliko fitinske kisline vsebujejo še sončnična, makova, lanena, bučna in sezamova semena.
To pa nikakor ne pomeni, da bi se tem živilom morali izogibati. Vsebujejo namreč veliko vlaknin in drugih hranil, ki jih telo potrebuje.
Namakanje fižola v sirotko
Obstaja več načinov, kako fitinsko kislino nevtralizirati. Eden od njih je toplotna obdelava, ki njeno količino zmanjša za približno 30 do 35 odstotkov. Še bolj učinkovito pa je namakanje živil, čeprav ta metoda zahteva več časa.
Rjavi riž je treba namakati približno 12 ur, ovsene kosmiče 10 do 12 ur, beli riž okoli devet ur, ječmen pa približno šest ur. Za boljši učinek lahko v vodo dodate malo kisa ali limoninega soka.
Strokovnjaki pa priporočajo še eno, manj znano, a zelo učinkovito metodo: namakanje živil v sirotki. Prav ta način je še posebej primeren za fižol. Poleg tega se s kaljenjem fižola in žit količina fitinske kisline zmanjša za približno polovico.
Najboljše rezultate prinaša kombinacija postopkov. Če živilo najprej namočite, nato pa skuhate ali spečete, boste iz njega odstranili največ fitinske kisline in hkrati ohranili dragocena hranila.
|
Opomba:
0%
