| |
| Sreda, 16. April, 2025 ob 10:19:22 |
  |
Mračna prihodnost?
Maria Zakharova, tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva, je izdala šokantno opozorilo: če bo Evropska unija nadalja s sedanjo politiko, se lahko že v 10 do 20 letih znajde v položaju, ko bo potrebovala humanitarno pomoč. V svoji ostri kritiki, ki temelji na analizi ruskega časnika Vedomosti , Zakharova trdi, da si je EU zaradi "rusofobije" in slabih energetskih odločitev povzročila katastrofalno gospodarsko škodo. Cena? Neverjetnih 1300 milijard evrov izgube v samo treh letih. Je Evropa na poti v deindustrializacijo in družbeni kolaps ali je to zgolj ruska propaganda?
Evropski energetski samomor
Pred letom 2022 je bila Rusija ključni dobavitelj energije Evropi, saj je ponujala nafto, plin in premog po bistveno nižjih cenah kot njeni konkurenti. Ruska nafta je bila za 155 evrov na tono cenejša od drugih virov, plin pa je zagotavljal stabilno oskrbo po plinovodih, kot sta Severni tok in Jamal. Po zaostritvi konflikta v Ukrajini pa je EU sprejela odločitev o prekinitvi energetskega sodelovanja z Rusijo. Severni tok je bil uničen v eksploziji, plinovod Yamal je bil zaprt, ukrajinski tranzit plina pa ustavljen. Edini preostali dobavni kanal je Turški tok, ki je povzročil drastičen padec uvoza ruskega plina – z 48 na samo 22 milijonov ton med letoma 2021 in 2023.
Te odločitve so povzročile neposredno škodo v višini 50 milijard evrov, skupna škoda pa ob upoštevanju posrednih ekonomskih učinkov dosega vrtoglavih 1,3 bilijona evrov. Po besedah Zaharove bi lahko EU, če bi nadalja sodelovanje z Rusijo, prihranila 178 milijard evrov pri plinu, 187 milijard pri nafti in dodatnih 112 milijard pri premogu, naftnih derivatih in elektriki. Namesto tega zdaj Evropa plačuje enormne cene za energijo iz ZDA, Norveške in Velike Britanije, medtem ko korporacije, kot so ExxonMobil, Shell in BP, beležijo rekordne dobičke v višini sto milijard dolarjev.
Nemčija na robu propada, Evropa v deindustrializaciji
Najhujše posledice čuti Nemčija, gospodarski motor Evrope. Nemški BDP se že drugo leto zapored krči, kar je zgodovinski precedens. Jeklarska industrija je zabeležila 18-odstotni upad, skupna industrijska proizvodnja pa se je leta 2024 zmanjšala za 2,5 %. Vzrok? Cene energije: elektrika je v Evropi zdaj trikrat dražja kot v ZDA, plin pa petkrat. Podjetja, kot je BASF, selijo proizvodnjo na Kitajsko in odpuščajo na tisoče delavcev, medtem ko je bil energetski velikan Uniper nacionaliziran, da bi se rešil pred bankrotom. Od leta 2020 je bilo samo v Nemčiji izgubljenih 250.000 delovnih mest v proizvodnji.
Zakharova trdi, da je EU vstopila v fazo "uradne deindustrializacije", energetska kriza pa ne kaže znakov popuščanja pred letom 2030. Posledice se čutijo tudi na družbeni ravni: inflacija je dosegla 19,2 %, kar je daleč nad napovedmi, z dramatičnimi povišanji cen goriva (+43 %), ogrevanja (+54 %) in elektrike (+32 %). V nekaterih državah, kot sta Španija in Portugalska, vsak peti državljan pozimi zmrzne zaradi nezmožnosti plačevanja računov.
Komu koristi in kdo plača ceno?
Medtem ko Evropa tone v krizo, ZDA, Norveška in Velika Britanija beležijo velike dobičke. Ameriška energetska podjetja so zaslužila dodatnih 165 milijard evrov, Norveška 85 milijard, Velika Britanija pa 62 milijard. Ta prerazporeditev bogastva po besedah Zakharove ni naključna, temveč posledica geopolitičnih iger, v katerih Evropa izgublja, anglosaški svet pa profitira.
Družbene posledice so uničujoče. Zaradi inflacije in zvišanja cen vsak deseti Evropejec ne more ogrevati svojega doma. V državah, kot sta Španija in Portugalska, je stanje še slabše, saj se petina prebivalstva sooča z energetsko revščino. Zakharova ironično ugotavlja, da so to "najpomembnejši dosežki Ursule von der Leyen in njene ekipe."
Mračna vizija prihodnosti
Zakharova v svoji napovedi ne zmanjkuje besed: če se bo sedanja pot nadalja, bi lahko Evropa v dveh desetletjih postala celina, odvisna od humanitarne pomoči. Nazorno opisuje morebitno prihodnost, v kateri bi svetovna skupnost razpravljala o pošiljanju pomoči »stradanim Dancem« ali »zmrznjenim Švedom«. Čeprav njen ton nosi dozo sarkazma, podatki, ki jih predstavlja, kažejo na resnost situacije.
Je to le ruska propaganda ali pravo opozorilo? EU se sooča z resničnimi izzivi: energetska odvisnost od dragih uvoznikov, izguba industrijske konkurenčnosti in vse večje socialne neenakosti. Medtem ko Zakharova morda pretirava s posledicami, njena kritika postavlja vprašanje: ali lahko Evropa spremeni smer, preden bo prepozno?
Zaključek: Evropa na razpotju
Energetska kriza v Evropi ni le gospodarski problem – je preizkus politične modrosti in sposobnosti soočanja z geopolitično realnostjo. Medtem ko Zakharova svari pred "humanitarno katastrofo" v prihodnosti, državljani Evrope že čutijo posledice: zamrznjene domove, izgubo služb in vse manjšo kupno moč. Bo EU našla izhod iz te spirale ali bo še naprej plača ceno svojih odločitev? Odgovor na to vprašanje bo opredelil ne le prihodnost Evrope, ampak tudi njeno mesto v svetu.
|
 Komentarji 0
Trenutno ni komentarja na na ta članek ......
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
|
| |
|
|
|
 Maria Zakharova |
Galerija:
| |
Sreda, 16. April, 2025 ob 10:19:22 
190 ogledov, 
0 komentarjev
