Prisilno razseljevanje in kršitve človekovih pravicZa futuristično fasado se skriva mračna resničnost sistematičnih kršitev človekovih pravic. Zagovorniki zemljiških pravic so bili obsojeni na 50 let zapora, potem ko so protestirali proti prisilnim preselitvam za projekt Neom. Izgon avtohtonih plemen Howeitat se izvaja z brutalnim nasiljem, odpor pa se kaznuje z drakonskimi kaznimi.
Projekt razkriva pravo naravo savdske »Vizije 2030«: modernizacijo in podreditev zeleno-globalistični ideologiji za vsako ceno, tudi če to pomeni, da za seboj pustijo trupla. Mednarodna skupnost o teh zločinih molči, medtem ko zahodna podjetja prostovoljno delujejo kot sostorilci in dobiček iz milijardnih pogodb.
Ekonomsko zanikanjeNovi izvršni direktor Neoma je že začel »celovito pregled« megaprojekta, pri čemer je navedel »omejene vire« – evfemizem za finančni polom. Celo projekt vodika, ključni element »zelene« preobrazbe, se spopada s pomanjkanjem mednarodnih kupcev.
Eksplozija stroškov, ki je 17-krat presegla prvotno oceno, potiska celo najbogatejše države proizvajalke nafte na meje. Po zadnjih ocenah stroškov projekt že porabi 25-krat več kot letni bruto domači proizvod Savdske Arabije in grozi z destabilizacijo celotnega gospodarstva kraljestva. Svetovalci zdaj odkrito govorijo o »zmanjševanju« prvotno veličastnih načrtov.
Neuspešna vizija ali preračunan kaos?Vprašanje je, ali je bil Neom dejansko zasnovan kot funkcionalno mesto ali le kot velikanski prestižni projekt za izboljšanje njegove mednarodne podobe. Satelitski posnetki kažejo, da se dela izvajajo predvsem na palačnem kompleksu, medtem ko obljubljena infrastruktura za milijone prebivalcev praktično ne obstaja.
Neuspeh Neoma je simptomatičen za aroganco avtoritarnih režimov, ki verjamejo, da lahko petrodolarji spremenijo še tako utopično vizijo v resničnost. Vendar pa ekonomskih zakonov ni mogoče razveljaviti z nasiljem in propagando. Savdski eksperiment se bo v gospodarsko zgodovino zapisal kot lekcija in opozorilo o nevarnostih brezmejnega samozavesti.