MojSpletnik NOVICE | EU načrtuje odpravo zasebnosti do leta 2030: Dešifriranje zasebnih sporočil postaja strateški cilj ...
EU načrtuje odpravo zasebnosti do leta 2030: Dešifriranje zasebnih sporočil postaja strateški cilj
Evropska komisija je predstavila načrt, ki bo varnostnim službam omogočil dostop do šifriranih podatkov državljanov do leta 2030. Pobuda je del nove varnostne strategije, znane kot ProtectEU, prvi korak pa je predstavljen v dokumentu Načrt za zakonit in učinkovit dostop do podatkov, objavljenem 24. junija 2025.
Medtem ko uradniki EU trdijo, da je cilj »zakonit in učinkovit« dostop do digitalnih dokazov med kazenskimi preiskavami, strokovnjaki za varnost in zasebnost že opozarjajo na morebiten propad osnovnih varnostnih standardov na internetu.
Kako EU načrtuje dostop do vaših podatkov
Strategija ProtectEU izhaja iz dela Delovne skupine na visoki ravni (HLG) v okviru pobude Going Dark, ki jo je Svet EU ustanovil junija 2023. Glavni cilj skupine je bil razviti načrt za reševanje problema dostopa do digitalnih podatkov v dobi vseprisotnega šifriranja.
V končnem poročilu iz marca 2025 je bilo šifriranje od konca do konca opredeljeno kot »največji tehnični izziv« za policijo in druge službe, pri čemer so bila izrecno omenjena orodja, kot so storitve VPN, aplikacije za šifrirano komunikacijo in druge tehnologije za zaščito zasebnosti.
Načrt podrobno opisuje naslednjih šest ključnih področij:
Hrana podatkov – Ocena in morebitna razširitev obveznosti operaterjev, da hranijo uporabniške podatke.
Zakonito prestrezanje komunikacij – Izboljšanje čezmejnega sodelovanja pri prestrezanju šifriranih podatkov do leta 2027.
Digitalna forenzika – Razvoj orodij za shranjevanje in analizo digitalnih dokazov iz naprav.
Dešifriranje – EU namerava do leta 2030 opremiti Europol s tehnologijami za dešifriranje šifriranih podatkov.
Standardizacija – Usklajevanje pristopov med državami članicami, industrijo in policijo.
Umetna inteligenca – Razvoj orodij umetne inteligence do leta 2028 za obdelavo velikih količin zaseženih podatkov.
Strokovnjaki opozarjajo: »Oslabitev šifriranja je nevarna«
Robin Wilton, višji direktor Internet Societyja, opozarja, da vsak poskus razvoja tehnologij dešifriranja skoraj zagotovo odpira nova varnostna vrata za hekerje in zlorabljalce.
»Takšne pobude spodbujajo ohranjanje ranljivosti, kar je v nasprotju z načeli dobre kibernetske varnosti,« je dejal Wilton.
Podobna opozorila so v preteklosti izdali kriptografi, strokovnjaki za IT in aktivisti za digitalne pravice, zlasti v kontekstu neuspešnega poskusa uvedbe zakonodaje o nadzoru klepetov, ki bi omogočila nadzor zasebnih komunikacij po vsej EU.
Paradoksalno je, da je celo Evropska komisija v preteklosti priznala, da je šifriranje ključnega pomena za zaščito kibernetskega prostora, kar še dodatno prispeva k polemikam okoli te nove strategije.
Uravnoteženje varnosti in zasebnosti
Komisar EU za notranje zadeve Magnus Bruner pravi, da je cilj »najti ravnovesje« med učinkovito preiskavo in ohranjanjem pravice do zasebnosti in kibernetske varnosti.
Vendar Wilton zaključuje:
»Močno šifriranje ni sovražnik varnosti – je njen temelj.«
Evropska komisija je predstavila načrt, ki bo varnostnim službam omogočil dostop do šifriranih podatkov državljanov do leta 2030. Pobuda je del nove varnostne strategije, znane kot ProtectEU, prvi korak pa je predstavljen v dokumentu Načrt za zakonit in učinkovit dostop do podatkov, objavljenem 24. junija 2025.
Natisni