MojSpletnik NOVICE | Nova študija: Večino »globalnega segrevanja« povzroča zmanjšanje onesnaževanja, ne CO₂ ...
Nova študija: Večino »globalnega segrevanja« povzroča zmanjšanje onesnaževanja, ne CO₂
Nova znanstvena analiza iz Združenega kraljestva resno izpodbija prevladujočo naracijo o podnebnih spremembah – in razkriva nenamerne posledice okoljskih politik.
Po raziskavi Univerze v Exeterju glavni vzrok za dvig globalnih temperatur od leta 2001 ni povečanje ogljikovega dioksida (CO₂), temveč zmanjšanje onesnaženosti z žveplovim dioksidom (SO₂), ki izvira iz industrije in ladijskega prometa.
Odkritje prevrne osnovne predpostavke podnebne naracije in sproža vprašanja o resničnih učinkih »zelenih« politik, ki nalagajo drage predpise in širši vladni nadzor.
Kako manj onesnaževanja vodi do več toplote
Raziskovalci so ugotovili, da padajoče emisije SO₂ vodijo do temnejših oblakov, ki odbijajo manj sončne svetlobe nazaj v vesolje, kar pomeni, da Zemlja absorbira več toplote – in se s tem segreva.
Predpisi, ki so omeji emisije žveplovega dioksida, so imeli nasproten učinek: planet se segreva, ne zaradi CO₂, ampak zato, ker je onesnaževanja manj.
Podatki, ki razbijajo podnebne dogme
Na podlagi analize podatkov CERES od leta 2001 do 2019 so znanstveniki odkrili jasno povezavo med zmanjšanjem SO₂ in zmanjšanjem Zemljine odbojnosti (albedo).
»Dve tretjini globalnega segrevanja od leta 2001 je posledica zmanjšanja SO₂, ne povečanja CO₂,« je dejal prof. Peter Cox z Univerze v Exeterju.
Paradoks »zelenih« politik
Onesnaženje s sulfati iz industrije in izpušnih plinov ladij poveča odboj svetlobe, kar naravno hladi planet. Ko se to onesnaženje odstrani, hladilni učinek izgine.
Čeprav so »zeleni zakoni« odpravili uporabo fosilnih goriv z visoko vsebnostjo žvepla, so ustvarili podnebni vakuum, v katerem se Zemlja segreva – ne zaradi industrije, temveč zaradi njenih omejitev.
Podnebna pripoved na majavih nogah
Ta raziskava razkriva resno pomanjkljivost v temeljih globalistične podnebne politike:
CO₂ morda ni glavni vzrok za segrevanje.
"Zeleni" predpisi so povzročili nepričakovane negativne učinke.
Podnebna kriza se uporablja kot izgovor za državni nadzor in regulacijo trga.
Kaj to pomeni za pariško agendo, davke na ogljik in "zeleni novi dogovor"
Desetletja smo poslušali o "podnebnih izrednih razmerah" in "sprejetih" političnih agendah, ki so uvedle:
Visoke davke na emisije CO₂
Dramatične omejitve za industrijo
Ogromne subvencije za "zelene" projekte
In vse v imenu reševanja planeta
In zdaj se izkaže, da je znanstvena podlaga za številne od teh ukrepov pomanjkljiva ali nepopolna.
Čas je za resnico in ponovni pregled
Če je zmanjšanje onesnaževanja pravi vzrok za naraščajoče temperature – ne CO₂ – potem je treba celoten podnebni okvir nujno pregledati.
Ta ugotovitev osvetljuje možno instrumentalizacijo podnebne krize za politične cilje: več nadzora, manj svobode, centralizacija moči.
Resnica je jasna
Zdaj je čas, da podnebna politika postane odgovorna resničnim podatkom, ne pa narativom, ki jih promovirajo močni lobiji in ideološka gibanja.
Nova znanstvena analiza iz Združenega kraljestva resno izpodbija prevladujočo naracijo o podnebnih spremembah – in razkriva nenamerne posledice okoljskih politik.
Natisni