MojSpletnik NOVICE | Svetlobni podpis uma: Znanstveniki odkrivajo, da možgani oddajajo fotone, ki sledijo duševnim stanjem ...
Svetlobni podpis uma: Znanstveniki odkrivajo, da možgani oddajajo fotone, ki sledijo duševnim stanjem
Zanimiva nova študija na področju nevroznanosti kaže, da človeški možgani oddajajo ultrašibko svetlobo skozi lobanjo, intenzivnost in vzorec te svetlobe pa se spreminjata glede na duševno aktivnost in stanja zavesti.
Odkritje odpira vrata novi, popolnoma neinvazivni metodi spremljanja možganske aktivnosti – fotoencefalografiji, brez potrebe po stimulaciji ali zunanjih virih energije.
Raziskovalci so odkrili, da je te »ultrašibke fotonske emisije« mogoče registrirati v popolni temi in da se njihova moč in vzorec spreminjata glede na preprosta dejanja, kot sta zapiranje oči ali poslušanje zvoka. Čeprav je svetloba milijonkrat šibkejša od tiste, ki jo lahko vidi človeško oko, ima potencial, da prenaša informacije o možganski aktivnosti – kar bi lahko revolucionarno spremenilo način preučevanja možganov.
Za razliko od dobro znane bioluminiscence to ni svetloba, ki jo proizvajajo encimi, kot pri kresničkah, temveč spontana emisija fotonov zaradi presnovnih procesov. Možgani oddajajo več teh fotonov kot drugi organi, ker porabijo ogromne količine energije in vsebujejo visoke koncentracije svetlobno aktivnih molekul, kot so flavini, serotonin in nekatere beljakovine.
Ekipa raziskovalcev z univerz Algoma, Tufts in Wilfrid Laurier, ki sta jo vodili Hayley Casey in Nirosha Murugan, je želela ugotoviti, ali bi se ta šibka možganska svetloba lahko uporabila kot pasivno in neinvazivno orodje za spremljanje možganske aktivnosti – podobno kot EEG, vendar brez uporabe zunanje energije.
V poskusu je sodelovalo 20 zdravih odraslih. Medtem ko so sedeli v popolnoma temni sobi, so hkrati merili svetlobne signale iz njihovih možganov in električne možganske valove. Občutljivi fotomultiplikatorji so bili nameščeni v bližini okcipitalnega in temporalnega predela možganov. Udeleženci so izmenično držali oči odprte in zaprte, nato pa so poslušali ponavljajoč se zvok.
Rezultati so pokazali, da možgani resnično oddajajo edinstvene svetlobne vzorce, ki jih je mogoče jasno razlikovati od svetlobe ozadja – zlasti pri frekvencah pod 1 Hz.
Svetlobni signali so se med vsako fazo naloge stabilizirali, spremembe svetlobnega vzorca pa so bile skladne z znanimi spremembami možganskih valov, zlasti alfa ritmov med zaprtjem oči.
Čeprav so bile korelacije med svetlobnimi emisijami in možganskimi valovi skromne, raziskovalci verjamejo, da je to močan dokaz, da se možgani prižgejo – in da ta svetloba nosi ustrezne informacije.
Ta predhodna študija kljub omejitvam, kot sta majhna velikost vzorca in omejeno število merilnih točk, predstavlja dokaz koncepta, da je mogoče zaznati možgansko svetlobo in jo ločiti od signalov ozadja tudi pri izjemno nizkih intenzivnostih.
V prihodnosti bi lahko bolj sofisticirani senzorji, višja prostorska ločljivost in večji vzorci pomagali razviti to metodo v močno diagnostično orodje – morda celo za spremljanje nevroloških bolezni in duševnih motenj.
Kot so avtorji sami zaključili:
»Fotoencefalografija bi bila maksimalno neinvazivna metoda z visoko časovno ločljivostjo in potencialnimi kliničnimi aplikacijami, ki temeljijo na spremljanju oksidativne presnove v možganih.«
Zanimiva nova študija na področju nevroznanosti kaže, da človeški možgani oddajajo ultrašibko svetlobo skozi lobanjo, intenzivnost in vzorec te svetlobe pa se spreminjata glede na duševno aktivnost in stanja zavesti.
Natisni