Kdo stoji za poročilom?Vodilni avtorji poročila prihajajo iz velikih tehnoloških podjetij in globalističnih institucij:- Adeline Hulin , vodja oddelka za medijsko in informacijsko pismenost pri Unescu.
- Jennie King , direktorica za podnebne raziskave in politiko na Inštitutu za strateški dialog (ISD).
- Daegan Kingery , specialist za digitalno varnost in zaupanja vredne tehnologije na WEF.
- Ashley Walker , raziskovalka uporabniške izkušnje, zaupanja in varnosti pri Googlu.
Ti avtorji menijo, da državljani niso sposobni sami prepoznati dezinformacij, zato morajo javno mnenje usmerjati »deležniki« – predstavniki tehnoloških podjetij, vlad, akademskih krogov in globalističnih možganskih trustov. Poročilo navaja:
"Odgovornost za ocenjevanje verodostojnosti ne more biti izključno na posameznikih, ko so mehanizmi prevare vseprisotni, hitri in prefinjeni."
Konflikt s človekovimi pravicamiPoročilo WEF poziva k boju proti dezinformacijam, vendar avtorji ne opredeljujejo jasno, kaj štejejo za dezinformacije, kar postavlja pod vprašaj njihovo razlago svobode izražanja. 19. člen Splošne deklaracije človekovih pravic (1948) zagotavlja pravico do svobode mnenja in izražanja, vključno s »svobodo mnenja brez vmešavanja« in »širjenjem informacij in idej prek vseh medijev«. Vendar pa strategije WEF, kot sta cenzura »superširjnikov« in omejevanje vsebin, neposredno kršijo ta načela.
Poročilo povezuje boj proti dezinformacijam tudi z Agendo 2030 in cilji trajnostnega razvoja, pri čemer nakazuje, da so dezinformacije vse, kar potencialno ogroža te cilje. Takšen pristop pomeni, da se lahko svoboda izražanja omeji, če se šteje za "škodljivo" za globalistične agende.
Strategije WEF: ponudba, povpraševanje in nadzor trgaWEF predlaga številne ukrepe za boj proti dezinformacijam:
Ponudba:- Uvedba ukrepov proti "superširiteljem" dezinformacij, vključno s cenzuro in omejevanjem oglašcev ali skrbnikov skupin.
- Opomniki uporabnikom, naj preverijo informacije, preden jih delijo ali označijo kot »zavajajoče«.
Povpraševanje:- Krepitev »zaupanja vrednih virov« prek partnerstev z digitalnimi platformami.
- Sodelovanje z vplivneži pri promociji »točnih« informacij, pri čemer se institucionalna propaganda pogosto prikriva kot organska vsebina.
Trg:- Uvedba "stikala" za boj proti dezinformacijam med krizami (npr. volitve, konflikti, zdravstvene krize).
- Označevanje vsebine z orodji, kot je zgoščevanje, za hitrejšo odstranitev.
Ti ukrepi pogosto vključujejo manipuliranje rezultatov iskanja in sodelovanje s platformami, kot sta Google in TikTok. ZN so na primer sklenili partnerstvo s TikTokom pri promociji »preverjenih« zdravstvenih informacij, medtem ko je Google manipuliral z rezultati iskanja o podnebnih spremembah, da bi izpostavil vire, ki jih je odobril ZN.
Izguba zaupanjaSvetovni ekonomski forum (WEF) in ZN pogosto ignorirata dejstvo, da sta izgubila zaupanje javnosti. Letno srečanje WEF leta 2024 je bilo posvečeno "ponovni vzpostavitvi zaupanja", vendar organizacije namesto introspekcije krivijo dezinformacije in vztrajajo pri ponovnem izobraževanju javnosti s programi mobilnega in socialnega izobraževanja (MIL). To vključuje finančno diskriminacijo, cenzuro in odstranjevanje vsebin, ki niso v skladu z njihovimi agendami, kot so kritike podnebnih politik ali zdravstvenih smernic SZO.
Brez jasnih primerov dezinformacij se zdi, da so njihovi pozivi k cenzuri in nadzoru informacij poskus zadušitve nestrinjanja. Namesto spodbujanja kritičnega mišljenja te organizacije vsiljujejo svoje lastne narative in kršijo temeljne človekove pravice, ki jih zagotavlja 19. člen. Če bodo nadaljev-ale po tej poti, tvegajo nadaljnjo izgubo zaupanja in javni odpor do njihovih agend.