Vitamin D lahkov naši koži nastaja le med marcem in oktobrom. (Foto: Splet)
Vitamin sonca regulira več kot tisoč genov.
Pretresljivo je, da vitamina D primanjkuje ??e več kot polovici zdravega prebivalstva, a večina tega sploh ne ve. Pomislite na to, če ste utrujeni, depresivni, pri hudem pomanjkanju je namreč povečano tudi tveganje za raka, avtoimunske in druge bolezni.
Za nas je pomemben predvsem vitamin D3 (holekalciferol), ki ga sicer najdemo v ??ivilih ??ivalskega izvora, večji del (kar 90 odstotkov) pa ga izvira iz sinteze v ko??i pod vplivom UV-??arkov B. Ta se v jetrnih celicah pretvori v prehormon kalcidiol (25(OH)D3), ki je kazalnik ?preskrbljenosti? z vitaminom D (optimalna vrednost v krvi je 40??70 ng/ml). V ledvicah se pretvori v svojo aktivno obliko, to je steroidni hormon D oziroma kalcitriol, ključen za regulacijo presnove kalcija in fosforja ter normalno mineralizacijo kosti in zob. Vsekakor pa je to zelo ozka definicija vloge tega pomembnega vitamina sonca, ki regulira več kot tisoč genov, pospe??uje zorenje celic, vzdr??uje normalno delovanje imunskega sistema in povečuje izločanje inzulina.
Sinteza vitamina D3 v ko??i je odvisna od pigmentacije ko??e, zemljepisne ??irine, ure izpostavljenosti, letnega časa in starosti. Pri nas, v zmernem podnebnem pasu, vitamin D učinkovito nastaja v ko??i le med marcem in oktobrom, in ??e to le med 10. in 16. uro, če ne uporabljamo za??čitnega faktorja. V hrani (z izjemo mastnih severnomorskih rib) ga tako rekoč ni, do pomanjkanja pa lahko pride tudi zaradi bolezni, starosti ali jemanja določenih zdravil.
?e ste utrujeni in depresivni, vam lahko primanjkuje vitamina D.
Pomanjkanje vitamina D je poleg s klasičnimi boleznimi, kot so rahitis in osteomalacija, v tesni povezavi s ??tevilnimi kliničnimi stanji:
Avtoimunske bolezni:
Visoka raven vitamina D zavira nastanek sladkorne tipa 1, multiple skleroze, revmatoidnega artritisa, Crohnove bolezni in luskavice.
Rak:
Na nem??kem in??titutu za raziskovanje raka so ugotovili, da lahko vi??ji odmerki vitamina D zmanj??ajo tveganje za razvoj kolorektalnega raka za 60 odstotkov. Podobni so bili tudi izsledki nekaterih raziskav za raka dojke in prostate.
Sladkorna bolezen:
Klinična raziskava, objavljena v znanstveni reviji The Lancet, je pokazala, da je dodajanje 2000 IE vitamina D3 v prvem letu starosti pri otrocih zmanj??alo tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 1 za kar 88 odstotkov.
Crohnova bolezen:
Raziskava na 27 posameznikih s Crohnovo boleznijo (dublinska bolni??nica St. James's Hospital) je pokazala, da je trimesečno u??ivanje 2000 IE vitamina D3 na dan pri bolnikih zmanj??alo simptome bolezni.
Srčno-??ilne bolezni:
Pomanjkanje vitamina D je povezano z visokim krvnim tlakom, holesterolom, hiperlipidemijo, miokardnim infarktom in srčnim popu??čanjem.
Nevrolo??ke motnje in depresija:
Vitamin D v mo??ganih spro??i več vrst za??čitnih mehanizmov proti degenerativnim procesom, kot so Alzheimerjeva bolezen, Parkinsonova bolezen, shizofrenija, mo??ganska kap, epilepsija, depresija in druge kognitivne motnje.
Mnogi strokovnjaki priporočajo dodajanje vitamina D3 v odmerkih od 2000 do 4000 IE na dan. Seveda so pri ciljnem zdravljenju ob določenih boleznih priporočljivi tudi vi??ji odmerki, vendar le pod nadzorom strokovnjaka.
|
