Leta 1952 je debitiral v ljubljanski Drami, kjer je igral do leta 1982. Igralsko se je izoblikoval v upodobitvah dramskih likov Čehova, Giraudouxa, Krleže, Molièra, Shakespeara, Smoleta ter številnih drugih avtorjev. Kot odličen recitator in interpret je bil tudi eden najpomembnejših radijskih igralcev svojega časa. Na filmu se je uveljavil v Štigličevi Dolini miru (1956) in v Amandusu (1966).

Je tudi avtor pesniške zbirke Poslavljanja (1991), romana Jaz sem kužek Mix (1992) in spominov Bežanja, beganja, iskanja (1995). Za svoje ustvarjanje v gledališču je dvakrat dobil Borštnikovo nagrado (1971, 1975) in bil leta 1990 nagrajen z Borštnikovim prstanom.