| | | |
NEWSEXCHANGE SI | Izjemne količine morskega ledu podnebnim PANIČARJEM delajo preglavice ... | |
|
Torek, 27.Junij 2023 ob 8:58:08 |
 |
Zamrzovanje
Medtem ko glavni mediji poročajo, da je prepozno za reševanje arktičnega morskega ledu, se zdi, da ima Arktika druge načrte. Povečanje snega in ledu na Grenlandiji se je izkazalo za izjemno, pridelovalci češenj v Britanski Kolumbiji v Kanadi pa opozarjajo, da bi lahko rekordno nizke temperature zmanjšale njihov pridelek.
Pred samo tremi tedni sta The Guardian in The New York Times objavila "Zdaj je prepozno za reševanje arktičnega poletnega ledu, ugotavljajo klimatologi - podnebna kriza" in "Poletje brez arktičnega ledu bi lahko prišlo desetletje prej, kot je bilo pričakovano". Oba članka poročata o delu, objavljenem v reviji Nature Communications, ki je uporabil podatke od leta 1979 do 2019, da bi "pokazal pomen načrtovanja in prilagajanja Arktiki brez ledu v bližnji prihodnosti" zaradi prihodnosti "Arktike brez ledu v septembra."
Vendar, kot poudarja Electroverse, korporativni mediji niso poročali o novici prejšnjega tedna, da je bilo na Grenlandiji vidnega več snega in ledu, pa tudi debelejši morski led dlje v morju.
Morski led "nenavadno blizu" islandske obale
Kot so poročali v zadnjih dneh, se je povečanje snega in ledu na Grenlandiji izkazalo za izjemno, zlasti za ta letni čas. Podobno je morski led okoli Islandije "obilen" in je napredoval "nenavadno blizu" severne obale države.
Medtem ko korporativni mediji porabijo na tone črnila za poročanje o segrevanju Severnega Atlantika – naravnem pojavu, povezanem z El Ninom – je včerajšnji let severne obalne straže razkril izjemne količine morskega ledu blizu islandske obale, ki po njihovem mnenju ogroža pomorščake.
"Led se bliža obali približno osem do devet navtičnih milj od Hornstrandirja, kar je bližje, kot smo videli v zadnjem času," je povedal strokovnjak za morski led Ingibjörg Jónsdóttir, ki je bil na četrtkovem letu.
Debelejši morski led je bil prisoten tudi dlje od obale, je nadalj Ingibjörg, kar bi se lahko izkazalo za nevarno za manjše ladje.
Te mrzle vode povzročajo preglavice stranki Antropogeno globalno segrevanje (AGW), zato novice o njih ne pridejo v njihove medije.
Žepi tople vode v severnem Atlantiku pa na drugi strani ... "Osnovni razlog je, da so vsi svetovni oceani veliko toplejši, kot so bili, in to je preprosto posledica globalnega segrevanja," je dejal Halldór Björnsson, Islandski meteorološki urad – trditev, za katero pričakuje, da jo bomo na tej točki poslušno in tiho pogoltnili – dokaz ali razlaga ni potrebna – znanost je gotova!
To vidimo pri islandskih oceanih – kot je omenjeno zgoraj – in tudi pri zelo mrzlih vodah ob zahodni obali ZDA, ki so bile to pomlad med najhladnejšimi doslej. Na pomolu Scripps v La Jolli v severnem San Diegu so na primer aprila zabeležili temperaturo vode le 52 F, kar je odčitek nekoliko pod najhladnejšim merilom vseh časov, ki znaša 50 F. Temperature v samem San Diegu so od novembra prav tako vsak mesec nižje od običajnih – še eno dejstvo, ki je bilo zamolčano in prezrto.
Pridelovalci češenj v Britanski Kolumbiji uporabljajo helikopterje
Pridelovalci v zahodni Kanadi opozarjajo, da bi lahko rekordno nizke letošnje temperature zmanjšale pridelek za kar 50 %.
Pridelovalci češenj v Okanaganu se že spopadajo z rekordno mrzlo zimo, zdaj pa so kmetje zaradi zgodovinskih padcev pozno pomladi/zgodnjega poletja v kombinaciji z nedavnim uničujočim deževjem sprejeli skrajne ukrepe, da bi rešili svoje zoreče sadje.
Le nekaj tednov pred žetvijo sadovnjaki gor in dol Okanagana najamejo helikopterje, da odpihnejo vlago s sadja, ki je nabreklo od sladkorja. Dež lahko povzroči, da sadje nabrekne, občutljiva lupina se zlomi ali razcepi in lahko pokvari češnjo,
"Najema helikopterja ne jemljemo zlahka," je dejal Sukhpaul Bal, pridelovalec češenj in predsednik BC Cherry Association. "So zelo dragi in če bi obstajal drug način, da rešimo naš pridelek, bi to storili."
Močan padajoči tok rotorja helikopterja je zelo učinkovit pri odstranjevanju nabrane deževnice v skledi češnjevih pecljev. Uporabljajo se lahko tudi puhala, pritrjena na sadovnjarske traktorje, vendar postopek traja od 40 do 50 minut na hektar v primerjavi s 5 minutami pri helikopterju. Vendar pa je cena visoka, pravi Bal – med 1.000 in 1.600 $ na uro leta.
Pridelovalci sadja po vsej regiji Okanagan opozarjajo, da bi se lahko v sadovnjakih in vinogradih, ki so jih prizadele rekordno nizke zimske temperature, pridelek letos zmanjšal za kar 50 %.
Ti strahovi sovpadajo z lanskim letom, ko je nenadna zmrzal znova prisilila pridelovalce češenj v BC k uporabi helikopterjev – pojav, ki se zdi, da narašča.
Snežna neurja so zajela avstralske Alpe
Četrtek je bil še en zelo mrzel dan v južni polovici Avstralije. Tako mrzlo, da je nešteto vremenskih postaj objavilo najnižje junijske rekorde.
Urad za meteorologijo (BoM) je nerazložljivo povišal včerajšnjo najnižjo zabeleženo temperaturo za 1,1 C, s čimer je mestu preprečil nov rekord vseh časov.
Česa pa BoM ne more zanikati, so snežne nevihte, ki trenutno prizadenejo avstralske Alpe. Pravzaprav so avstralska alpska letovišča prejšnji teden doživela precejšnje sneženje, pri čemer je na primer globina snega v Spencers Creeku dosegla skoraj 60 cm. In z napovedjo, ki kaže še 50 centimetrov do naslednjega torka.
V petek, 23. junija, je celo snežilo v Bluff Knollu v Zahodni Avstraliji:
Ves ta avstralski sneg je podoben lanskemu letu, ki se je končalo z rekordno sezono s snežno nevihto, ki je junija prinesla 1,2 m snega, vrhunec pa je bil do septembra 2,3 m snega. Kljub tem podatkom iz resničnega sveta pa je seveda treba ohraniti "podnebni alarm". expose-news.com
|
Komentarji 0Trenutno ni komentarja na na ta članek ... ...
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
|
|
|
| Galerija:
| |
|
|
| | | |
| |
| |
|
| | | |
|
|
|
|