Hladna statistika
Evropa se nedvomno sooča z demografskimi spremembami, ki bi lahko trajno na novo opredelile njeno identiteto. Po zadnjih podatkih iz Avstrije tretjina otrok v osnovni šoli (32,8 %) doma ne govori nemško, medtem ko v mestih, kot je Salzburg, ta delež dosega osupljivih 51,8 %.
V nekaterih dunajskih okrožjih, kot sta Brigittenau in Margareten, več kot 80 % prebivalcev ne uporablja nemščine kot primarnega jezika. Te številke, ki jih je izpostavil madžarski ekonomist Géza Sebestyén, opozarjajo na globoke družbene spremembe, ki bi lahko izbrisale nacionalni značaj Avstrije in drugih evropskih držav.
Sebestyén, vodja delavnice za ekonomsko politiko na kolidžu Mathias Corvinus, trdi, da se je Madžarska izognila podobni usodi zaradi stroge politike Viktorja Orbána, ki je zaprl meje in zavrnil množično priseljevanje. »Na Zahodu piha zlovešč veter,« opozarja in poudarja, da Avstrija tvega izgubo identitete nacionalne države, če se bodo trendi nadalji. Po njegovem mnenju ti podatki niso le statistika – so »znaki globokih družbenih sprememb«, ki bi lahko Avstrijo spremenile v državo, kjer je ideja o »Evropi narodov« le še oddaljen spomin.
Še ostrejše stališče je na nedavnem srečanju CPAC na Madžarskem zavzel avstrijski politik Herbert Kickl, vodja Svobodne stranke Avstrije (FPÖ). »Kar se dogaja v Evropi, ni naključje. Je rezultat agende – premišljene etnične in kulturne preobrazbe,« trdi Kickl. Opozarja, da migracije ne le tolerirajo, ampak jih aktivno organizirajo in spodbujajo nevladne organizacije, ki delujejo kot del širše politične mreže. Po njegovem mnenju je koncept »integracije« postal farsa, saj se od večine pričakuje, da se bo prilagodila manjšini, medtem ko socialna država vse bolj služi tistim, ki prihajajo od daleč, da bi izkoristili njene prednosti.
Statistika potrjuje resnost razmer. Na Dunaju trije od štirih dijakov doma ne govorijo nemško, skoraj polovica osumljencev v 534.193 kazenskih primerih, ki so bili lani prijavljeni v Avstriji, pa je bila tujih državljanov. Ti podatki še dodatno podžigajo nezadovoljstvo javnosti, saj po anketah 80 % Avstrijcev zahteva strožje ukrepe glede azila.
Protiimigrantska FPÖ trenutno uživa veliko podporo, saj ima 34–36 % volivcev, zaradi česar je najmočnejša stranka v Avstriji. Vendar pa bi demografske spremembe lahko dolgoročno spremenile politično krajino. Ker več priseljencev doseže volilno starost, se volilno telo preusmerja k strankam, ki podpirajo priseljevanje, kar bi lahko oslabilo stranke, kot je FPÖ.
|
Komentarji 0
Ponedeljek, 02. Junij, 2025 ob 8:47:26 
269 ogledov, 
0 komentarjev
