| |
|
| Petek, 06. Junij, 2025 ob 16:05:54 |
  |
EU se vse bolj kaže kot nevarna diktatura, ki želi nadzorovati vse državljane. To želi storiti s cenzuro, uvedeno pod krinko DSA, digitalno diktaturo (digitalni evro, digitalna identiteta in drugi dokumenti) in shranjevanjem vseh vaših komunikacij.
Predvidevamo, da bo slednja uredba EU kasneje eden glavnih virov "obdavčitve" državljanov, ko bo v prihodnjem digitalnem koncentracijskem taborišču uveden sistem socialnih kreditov.
Evropska komisija je uvedla korake, ki bi lahko utrli pot širokemu, evropskemu režimu, ki bi od ponudnikov telekomunikacij in digitalnih storitev zaht hrambo uporabniških metapodatkov, kljub dolgi vrsti sodnih odločb, ki so takšne ukrepe razglasile za nezakonite.
Evropska komisija je 21. maja izdala uradni poziv k predložitvi dokazov, v katerem je navedla svojo namero, da pripravi zakonodajo, ki bi ponudnike podatkov zavezala k hrambi metapodatkov za obdobje, ki ga Komisija opisuje kot "sorazmerna in omejena" obdobja za podporo kazenskim preiskavam.
Čeprav je bil predlog zasnovan kot nuja za organe pregona, v skupnosti za varstvo zasebnosti vzbuja resne pomisleke.
Metapodatki, ki se pogosto štejejo zgolj za tehnične podatke, lahko dejansko razkrijejo obsežne in intimne podrobnosti o življenju osebe.
Tudi brez dostopa do vsebine komunikacije lahko metapodatki razkrijejo, s kom se oseba pogovarja, kako dolgo, kako pogosto, od kod in ob kateri uri.
Ko se ti podatki sčasoma združijo, ustvarijo razkrivajoč zemljevid osebnih navad, rutin, odnosov, politične pripadnosti, verskih praks in celo zdravstvenih stanj.
Evropsko sodišče je večkrat razsodilo proti takšnemu neselektivnemu hranjenju podatkov.
V sodbi iz leta 2014 je razveljavilo direktivo EU o hranjenju podatkov, jo označilo za »resno poseganje v temeljne pravice« in ugotovilo, da direktiva ni zagotovila smiselnih omejitev ali zaščite.
Nadaljne odločitve, vključno s prelomno iz leta 2020, so potrdile, da splošno in neselektivno hranjenje metapodatkov krši pravo EU.
Notranje ocene, vključno z analizo iz leta 2023, ki je pricurljala v javnost, so ponovile te sklepe in opozorile, da ponovna uvedba zbiranja podatkov pod drugačno terminologijo, kot so »preverjanje metapodatkov komunikacije«, verjetno ne bi izpolnja pravnih standardov sorazmernosti.
Komisija kljub temu opredeljuje pomanjkanje enotne politike hrambe podatkov kot oviro za učinkovito pregon kaznivih dejanj, saj trdi, da »potrebni podatki v času preiskave pogosto niso več na voljo«.
Predlog opisuje več možnosti, od prostovoljnega sodelovanja prek nezavezujočih orodij, kot so standardizirani obrazci za zahteve za podatke, do prisilne zakonodajne poti za uvedbo obveznosti hrambe podatkov v skladu z Evropskim zakonikom o elektronskih komunikacijah.
Te zahteve bi veljale za metapodatke, kot so naslovi IP, identifikatorji naprav in evidence naročnikov, in bi bile umerjene glede na vrsto kazenske preiskave.
Komisija priznava, da bi ti ukrepi lahko organom omogočili dostop do zelo osebnih podatkov, vendar to utemeljuje z zahtevo po »ustreznih zaščitnih ukrepih«.
Vendar pa mnogi zagovorniki zasebnosti trdijo, da nobena količina zaščitnih ukrepov ne more v celoti izravnati tveganj, povezanih z ustvarjanjem ogromnih repozitorijev vedenjskih podatkov.
Že sam obstoj takšnega nabora podatkov vodi do zlorabe, napačne uporabe in nepooblaščenega dostopa, bodisi s strani vladnih subjektov, zasebnih subjektov ali zlonamernih hekerjev.
Poleg tega izkušnje kažejo, da se podatki, hranjeni za en namen, pogosto ponovno uporabijo, s čimer se obseg nadzora razširi preko njegovega prvotnega namena.
Na poziv k predložitvi dokazov je bilo že predloženih na tisoče predlogov, mnogi pa opozarjajo, da bi predlog oživil strukture množičnega nadzora, ki so jih evropska sodišča že prepovedala.
Zagovorniki zasebnosti poudarjajo, da metapodatki niso neškodljiva kategorija informacij; v mnogih primerih razkrivajo več kot le vsebino komunikacije.
Zaskrbljenost še povečuje razglašena pravica Evropske komisije do cenzuriranja javnih povratnih informacij, ki jih šteje za žaljive, obscene, vulgarne, obrekljive, sovražne, ksenofobne ali grozeče.
Skupine za preglednost trdijo, da bi se takšne določbe lahko uporabile za zatiranje legitimnega nestrinjanja, zlasti če ima zadevna tema globoke posledice za državljanske svoboščine po vsej EU.
Poziv k oddaji dokazov je odprt do 18. junija, v drugem četrtletju 2025 pa naj bi sledilo bolj formalno javno posvetovanje. Osnutek zakona je načrtovan za začetek leta 2026.
|
 Komentarji 0Trenutno ni komentarja na na ta članek ... ...
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
|
|
|
|
Galerija:
| |
Mediji
Petek, 06. Junij, 2025 ob 16:05:54 
59 ogledov, 
0 komentarjev
