| |
|
| Torek, 24. Junij, 2025 ob 16:09:08 |
  |
Sredi svetovnih napetosti
Nemčija je na robu velike spremembe v svoji obrambni politiki – ponovne uvedbe obveznega služenja vojaškega roka, kar je posledica naraščajočega strahu pred globalnimi varnostnimi grožnjami in morebitnimi obsežnimi konflikti. Po dolgem obdobju, v katerem so bile nemške vojaške sile Bundeswehra sistematično oslabljene, je nemški obrambni minister Boris Pistorius zdaj predstavil načrt za njihovo okrepitev, da bi državo pripravil na izzive sodobne dobe, vključno s pomisleki glede morebitne tretje svetovne vojne.
Zakaj vrnitev vojaške službe?
Nemčija je leta 2011 pod vodstvom Angele Merkel ukinila vpoklic v korist profesionalne, prostovoljne vojske. Toda desetletje pozneje se Bundeswehr sooča z resnim pomanjkanjem osebja. Po zadnjih podatkih ima nemška vojska trenutno približno 181.000 aktivnih vojakov, kar je precej pod ciljem 203.000 do leta 2031, Pistorius pa ocenjuje, da je za izpolnitev zahtev Nata glede kolektivne obrambe potrebnih dodatnih 50.000 do 60.000 vojakov.
V intervjuju za nemško javno radiotelevizijo ARD 22. junija 2025 je Pistorius poudaril, da ostaja glavni poudarek na privabljanju prostovoljcev, vendar da novi zakon predvideva tudi možnost uvedbe obveznega mandata, če cilji zaposlovanja niso doseženi. »Ne želimo pisati povsem novega zakona, če se pojavijo težave. Zato želimo vključiti rezervne ukrepe,« je dejal Pistorius in opozoril na potrebo po prožnosti pri soočanju s spreminjajočimi se varnostnimi razmerami.
Pistoriusov predlog vključuje model selektivnega novačenja, ki se zgleduje po švedskem sistemu, kjer se vsi 18-letniki prijavijo z vprašalnikom o svoji telesni pripravljenosti in zanimanju za vojaško službo. Izpolnjevanje vprašalnika je za mlade moške obvezno, za ženske pa prostovoljno, kar je sprožilo razpravo o pravičnosti sistema v skladu z nemško ustavo. Izbrani kandidati bi opravili začetno šestmesečno obdobje usposabljanja z možnostjo podaljšanja služenja.
Kontekst in strah pred konflikti
Vrnitev razprave o obveznem služenju vojaškega roka prihaja v kontekstu naraščajoče zaskrbljenosti zaradi rusko-ukrajinskega konflikta, ki je pomenil prelomnico v nemški obrambni politiki in spodbudil 100 milijard evrov naložb v modernizacijo Bundeswehra ter povečanje obrambnega proračuna nad 2 % BDP. Poleg tega tajni scenariji Bundeswehra opozarjajo na možnost konflikta z Rusijo že leta 2025, zlasti na območju koridorja Suwalki med Poljsko in Litvo.
Nemčija je prav tako prevzela pomembno vlogo pri krepitvi vzhodnega boka Nata, vključno s prvo stalno namestitvijo oklepne brigade v Litvi, kar je precedens v povojni zgodovini države. Brigada z imenom 45. tankovska brigada "Litauen" je del strategije za odvračanje morebitnih groženj in krepitev kolektivne obrambe.
Strah pred širšim konfliktom se je okrepil zaradi negotovosti glede ameriških varnostnih jamstev pod administracijo Donalda Trumpa, kar je evropske države, vključno z Nemčijo, spodbudilo k prevzemu večje odgovornosti za lastno obrambo. Kancler Friedrich Merz, ki je funkcijo nastopil leta 2025, je obljubil izgradnjo "najmočnejše vojske v Evropi", ohranitev Pistoriusa na mestu obrambnega ministra pa kaže na kontinuiteto teh prizadevanj.
Notranje razprave in izzivi
Kljub podpori nekaterih politikov se predlog o ponovni uvedbi vojaškega roka sooča z odporom nekaterih parlamentarnih strank. Poleg tega so logistični izzivi precejšnji. Pistorius je poudaril, da Bundeswehr nima dovolj vojašnic, opreme ali inštruktorjev za usposabljanje celotne generacije nabornikov. Eva Högl, parlamentarna komisarka za oborožene sile, je opozorila, da bi uvedba splošnega vojaškega roka preobremenila sistem, in namesto tega predlagala obvezno "socialno leto", ki bi vključo delo v vojski ali socialnih ustanovah.
Da bi bila vojaška služba privlačnejša, Pistorius predlaga boljše plače, pokojninske točke, brezplačna vozniška dovoljenja in ugodnosti pri vpisu na fakulteto. Namen teh ukrepov je privabiti mlade v dobi konkurenčnega trga dela, kjer Bundeswehr ni več privlačen delodajalec.
Evropski trendi in prihodnost
Nemčija ni edina, ki se s tem premikom sooča. Švedska je leta 2017 po ruski priključitvi Krima ponovno uvedla selektivno vojaško službo, Danska pa načrtuje, da bo ženske v obvezno služenje vključila od leta 2026. Norveška ima od leta 2016 obvezno registracijo za oba spola, čeprav je dejansko služenje selektivno. Tudi Hrvaška je leta 2025 ponovno aktivirala obvezno vojaško službo s poudarkom na duševnem zdravju in digitalni pismenosti nabornikov.
V Nemčiji javno mnenje kaže podporo vrnitvi obveznega služenja vojaškega roka – 60 % vprašanih v anketi YouGov za »Welt am Sonntag« podpira splošno služenje vojaškega roka. Vendar pa vprašanje vključevanja žensk ostaja sporno zaradi ustavnih omejitev, kar zahteva nadaljnjo politično razpravo.
Zaključek
Vrnitev obveznega služenja vojaškega roka v Nemčiji odraža širši evropski trend krepitve obrambnih zmogljivosti glede na naraščajoče globalne grožnje. Medtem ko Pistorius poudarja prostovoljnost kot primarni cilj, možnost obveznega služenja vojaškega roka kaže na resnost, s katero Nemčija jemlje svojo varnost. Zaradi logističnih izzivov, političnih nesoglasij in potrebe po posodobitvi Bundeswehra bo pot do močne in pripravljene vojske zapletena.
|
 Komentarji 0Trenutno ni komentarja na na ta članek ... ...
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
|
|
|
|
Galerija:
| |
Mediji
Torek, 24. Junij, 2025 ob 16:09:08 
150 ogledov, 
0 komentarjev
