| | | |
NEWSEXCHANGE SI | Je Egipt naslednji po Iranu? ...| | | |
|
| Nedelja, 27. Julij, 2025 ob 6:43:21 |
  |
Naraščajoča egiptovska varnostna zaskrbljenost kaže na potrebo po novem regionalnem sporazumu.
Neposredni konflikt Izraela z Iranom je prva vojna z nacionalno državo po jomkipurski vojni proti Egiptu leta 1973. Ne glede na uradno navedene razloge, kot sta iranski jedrski program ali ideološke razlike, se pravi problem skriva globlje: od leta 1973 temeljni vzroki – nerešen izraelsko-palestinski problem in nenehno tekmovanje za regionalno hegemonijo namesto za integracijo in mir – niso bili nikoli odpravljeni. Ta dinamika ohranja konflikt pri življenju in ga vse bolj zaostruje.
Pred vojno z Iranom je Izrael že sprejel ukrepe proti nedržavnim akterjem v Libanonu, Siriji in Jemnu. Neposredna eskalacija z Iranom označuje novo fazo, v kateri bi se Izrael lahko vse bolj soočal z državami v regiji. Vprašanje torej ni le kdaj in kako se bo konflikt z Iranom ponovno razplamtel – ampak tudi, katera država bo naslednja tarča napada.
Izraelski novinar se je pošalil, da bo po Iranu na vrsti Turčija, da se v "finalu" pomeri z Izraelom – in to primerjal z nogometnim turnirjem. Ko so ga soočili s to izjavo, jo je pojasnil z besedami, da bi lahko omenil Egipt. Ta pripomba ni naključje; simbolizira naraščajočo ambicijo Izraela, da bi svojo regionalno agendo uveljavil z vojaško silo – v regiji, ki ne bo sprejela ne iranske ne izraelske hegemonije. Ta razvoj dogodkov v Kairu spremljajo z vse večjo zaskrbljenostjo.
Egipt in Izrael sta prvič po desetletjih na robu neposrednega spopada. Izraelska ofenziva v Gazi, v kateri je bilo ubitih več kot 55.000 ljudi, in poročila o ciljnih pobojih stradajočih Palestincev s strani izraelskih vojakov so v Egiptu povzročila zaskrbljenost. Kairu je postalo jasno, da izraelska vlada pod vodstvom Netanjahuja ignorira egiptovska opozorila. Egiptovska vojska se zato pripravlja na morebitno posredovanje, če bo Izrael še naprej pritiskal na Gazo – zlasti v primeru ciljnega izgona Palestincev na Sinaj. Na ta scenarij so že večkrat namignili trdi izraelski ministri, obudil pa ga je tako imenovani načrt »Riviera« pod Trumpom. Eden od ministrov, ki trenutno deluje, je celo pozval k osvojitvi Sinaja.
Trumpov nekdanji posebni odposlanec Steve Witkoff je v intervjuju s Tuckerjem Carlsonom nedavno Egipt opisal kot »žarišče«. Opozoril je, da bi vojna v Gazi lahko privedla do izgube Egipta kot ameriškega zaveznika – še posebej glede na gospodarsko krizo in grozečo nestabilnost. Witkoff se v svoji oceni ne moti: Egipt bi lahko resnično predstavljal večji strateški izziv kot Iran – še posebej, če se država obrne stran od Washingtona tudi brez spremembe administracije. Do takšnega preloma bi lahko prišlo, če bi se Egipčani počutili ogrožene zaradi izraelske eskalacije, medtem ko bi Združene države brezpogojno stale ob Izraelu.
Za Egipt ne gre le za solidarnost s Palestinci, temveč tudi za lastno ozemeljsko celovitost. Desetletja star mirovni sporazum z Izraelom je pod večjim pritiskom kot kdaj koli prej. Med deli egiptovske javnosti in politiki narašča občutek, da bi Egipt lahko bil naslednja tarča po Iranu. To pojasnjuje tudi demonstrativno podporo Teheranu in množično povečanje egiptovske vojaške prisotnosti na Sinaju.
Izrael je izrazil zaskrbljenost zaradi premikov egiptovskih vojakov in jih označil za kršitev mirovnega sporazuma. Egipt pa jih označuje za zgolj obrambne premike. Nastali diplomatski zastoj pomeni najnižjo točko v odnosih.
Čeprav je Egipt v gospodarski krizi in ne želi tvegati vojne, bo egiptovska nacionalna varnost neposredno prizadeta, če bodo Palestinci prisiljeni na Sinaj. V tem primeru bi bila vlada lahko prisiljena ukrepati – in vojaški umik ne bi bil več mogoč brez ogrožanja notranje stabilnosti. Takšen konflikt – ki bi ga izzvala radikalizirana Netanjahujeva vlada – bi destabiliziral celotno regijo.
V tem kontekstu je Egipt začel širiti svoje vojaško sodelovanje s Kitajsko. Aprila sta državi izvedli prve skupne letalske vaje z naslovom »Orli civilizacije 2025«. Egipt je že oktobra 2024 naročil kitajska lovska letala J-10C, zdaj pa razmišlja o nakupu J-35 – kitajskega ekvivalenta ameriškega letala F-35. To daje konfliktu novo geopolitično razsežnost, ki spominja na hladno vojno.
Čeprav ZDA brezpogojno podpirajo Izrael, obstaja tveganje, da se bo regionalni konflikt razvil v posredniško vojno med velikimi silami. Kitajska varnostna politika je zdaj globalna – in nevarnost eskalacije med Washingtonom in Pekingom na tleh Bližnjega vzhoda narašča. Iran je že ubral to pot: prvi stiki na visoki ravni po prekinitvi ognja so iranskega obrambnega ministra pripeljali neposredno v Peking. Napovedani državni obisk Xi Jinpinga v Kairu kaže na nadaljnjo okrepitev kitajsko-egiptovskih odnosov.
Da bi ustavili ta nevarni razvoj dogodkov, je nujno potreben celovit regionalni sporazum. Tako kot po vojni Jom Kipur je tudi zdaj čas za politično rešitev, ki zagotavlja trajen mir. Pretekle napake – kot so nepopolni sporazumi iz Camp Davida ali selektivni Abrahamovi sporazumi – se ne smejo ponoviti. Namesto praznih obljub glede Gaze je potrebna iskrena in vključujoča rešitev izraelsko-palestinskega konflikta v skladu z resolucijami ZN.
Takšen sporazum bi moral:
- odpraviti strah pred razseljevanjem,
- ustvariti gospodarske možnosti za vse,
- Spodbujajte integracijo namesto eskalacije
- – in uveljavljajte pravico do pravičnega in varnega miru.
Kdor koli bo posredoval pri tem paktu, ne bo le ustvaril regionalne stabilnosti, temveč bo neizogibno nominiran za Nobelovo nagrado za mir.
|
 Komentarji 0Trenutno ni komentarja na na ta članek ... ...
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
|
|
|
|
 Benjamin Netanjahu |
Galerija:
| |
|
|
| | | |
| |
| |
|
| | | |
|
|
|
|
Mediji
Nedelja, 27. Julij, 2025 ob 6:43:21 
86 ogledov, 
0 komentarjev
