| |
|
| Četrtek, 07. Avgust, 2025 ob 6:12:09 |
  |
Trend popolnega digitalnega nadzora ni več le teoretična grožnja – v mnogih državah je že realnost. Države programa Pet oči, zlasti Združeno kraljestvo, napredujejo z uvedbo spletnega preverjanja starosti, ki ne vpliva le na mladoletnike, temveč tudi na način, kako se vsak državljan spremlja na spletu.
Kot so pokazali nedavni dogodki, se prizadevanja za preverjanje starosti ne prodajajo le kot zaščita za otroke, temveč dejansko služijo kot vrata do široko razširjenega nadzora. Britanski premier Keir Starmer je na primer predstavil ukrepe za digitalno identiteto, ki bi državi omogočili sledenje statusu prebivališča, ugodnostim in celo spletnemu vedenju vsakega državljana. Ti ukrepi niso namenjeni le boju proti nezakonitemu priseljevanju, temveč tudi "zmanjšanju trenj med javnostjo in državo" – poteza, ki je povezana z uvedbo celovitega sistema socialnega nadzora.
Kot smo že omenili, gre za vzorec, ki ga opažamo v Avstraliji, kjer je premier Anthony Albanese ubral podobno pot. Tam načrtujejo uvedbo starostnih omejitev na družbenih omrežjih, ki ne bi le zaščitile otrok pred škodljivimi vsebinami, temveč bi tudi razširile nadzor nad svobodo izražanja državljanov.
Kar se je sprva tržilo kot zaščitni ukrep, se zdaj razvija v širšo strategijo nadzora, namenjeno vsem vrstam mnenj, izraženih na spletu. »Gre za preprečevanje, da bi se mladi ukvarjali s sovražnimi dejanji,« pravijo zagovorniki te politike. Toda za to retoriko se skriva jasna agenda za nadzor nad digitalnim življenjem prebivalstva.
V Združenem kraljestvu so znaki še jasnejši: oblikuje se univerzalni sistem digitalne identifikacije, ki se bo uporabljal za preverjanje prebivališča in izboljšanje javnih storitev. Toda pravi namen je jasen – popolna medsebojna povezava podatkov državljanov.
Ta sistem bi državi omogočil ne le sledenje osebnim podatkom, temveč tudi spremljanje spletnih dejavnosti državljanov – od nakupovanja in bančništva do političnih stališč in družbenih interakcij. Tako kot v Avstraliji in Združenem kraljestvu so državljani vse bolj ujeti v digitalni nadzor, ki vse bolj omejuje njihovo svobodo.
"Kaj bi lahko šlo narobe? Vendar je odgovor jasen: vse, kar je v rokah vlad in velikih tehnoloških podjetij, se lahko uporabi proti državljanom. Cilj teh političnih pobud nikakor ni zaščita zasebnosti, temveč uvedba digitalnega nadzornega sistema, ki globoko vdira v življenja ljudi in jim odreka njihove pravice."
Kar je bilo nekoč opisano kot »tehnokratska katastrofa«, ni več scenarij prihodnosti, temveč se aktivno izvaja. Ta razvoj gre z roko v roki s širjenjem umetne inteligence (UI) v vladi, zaradi česar bo nadzor še učinkovitejši. V svetu, kjer je vsaka digitalna naprava in vsaka spletna interakcija shranjena v sistemu, ki ga upravljajo vlade in zasebna podjetja, je malo prostora za resnično svobodo in zasebnost.
Vse bolj je jasno, da uvedba digitalnih identifikacijskih kartic in drugih mehanizmov nadzora v mnogih zahodnih državah ni le korak k poenostavitvi upravnih postopkov, temveč nevaren skok k popolnemu nadzoru. Kar se je začelo kot varnostni in zaščitni ukrep za otroke, se je razvilo v celovit sistem nadzora. Vprašanje ostaja: Kako dolgo bomo dopuščali, da ta razvoj vse bolj dehumanizira družbo?
Cenzura "sovražnega govora" – nadaljnji korak k nadzoru
Drugo vprašanje, ki se nenehno pojavlja v razpravah o digitalnem nadzoru, je tema »sovražnega govora«. V zadnjih letih je več držav, zlasti držav skupine Pet oči, uvedlo ali zaostrilo zakone, namenjene kaznovanju tako imenovanega »sovražnega govora« na spletu. Kaj pa točno pomeni »sovražni govor«? V skladu s temi pobudami, ki pridobivajo vse večjo podporo po vsem svetu, je to vsak izraz, ki škoduje, žali ali diskriminira osebo ali skupino.
Vendar je izraz »sovražni govor« izjemno nejasen in je privedel do vse večjih omejitev svobode izražanja. Kritiki te zakonodaje trdijo, da je »sovražni govor« pogosto zgolj oznaka za katero koli neželeno mnenje, ki osebi ali skupini ni všeč. Na primer, neki opazovalec je v nedavnem poročilu pojasnil, da »sovražni govor« ni nič drugega kot mnenje, ki nekatere ljudi užali. Ta definicija se vse pogosteje uporablja za cenzuriranje nepriljubljenih ali političnih mnenj in kaznovanje tistih, ki nasprotujejo prevladujoči naraciji.
V državah, kot sta Avstralija in Združeno kraljestvo, je ta zakonodaja privedla do vzpostavitve sistemov, ki spremljajo mnenja in vsebine na družbenih omrežjih in spletnih straneh. Tukaj je digitalna identifikacija povezana s profilom državljana, ki spremlja ne le dostop do spletnih strani, temveč tudi način, kako se državljani izražajo na spletu.
Pravi namen teh ukrepov ni zaščita pred sovražnim govorom, temveč nadzor nad politično in družbeno razpravo, kar vodi v vse večje omejitve svobode izražanja.
Uvedba teh pravil je neposreden napad na svobodo izražanja in nadaljnji korak k družbi, v kateri se vse, kar je rečeno ali napisano, spremlja in cenzurira. Kdo odloča, kaj je sovraštvo? In kdo daje tem institucijam moč, da nadzorujejo svobodo govora državljanov?
Takšen sistem neizogibno vodi v družbo, v kateri je vsaka kritika vlade ali prevladujočih norm zatrta.
|
 Komentarji 0Trenutno ni komentarja na na ta članek ... ...
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
|
|
|
|
Galerija:
| |
Četrtek, 07. Avgust, 2025 ob 6:12:09 
89 ogledov, 
0 komentarjev
