| |
|
| Sreda, 20. Avgust, 2025 ob 4:50:24 |
 |
Nekateri ljudje samopostrežne blagajne dojemajo kot simbol udobja in sodobne tehnologije. V resnici pa supermarket spremenijo v nadzorni laboratorij, kjer z vsako stranko ravnajo kot s potencialnim tatom.
Pogumni novi svet nakupovanja obljublja udobje in svobodo. Ni blagajnikov, ni čakanja, ni dolgočasnega štetja drobiža – samo skenirajte se, prislonite kartico in končali ste.
Za vsem tem pa se skriva nadzorni aparat, ki je tako neopazno vpet v vsakdanje življenje, da večina kupcev sploh ne opazi, kako pregledni so postali.
Kdor danes sliši zvok svojega nakupa na samopostrežni blagajni, nima pojma, da ne le vnaša podatke v skener, ampak postaja tudi del sistema, ki beleži vsak njihov gib, vsak položaj in celo vsako obliko telesa.
Nadzorne kamere v supermarketih niso nič novega; že desetletja visijo z vsakega stropa. Novost pa je, da na primer v supermarketu Edeka v Regensburgu detektiv sedi v zadnji sobi in v živo na zaslonu spremlja vsako skeniranje stranke – ne le sobe, ampak tudi dejanja vsake osebe. To s pritiskom na gumb spremeni nakupovanje v dejanje nezaupanja. Videoposnetek na TikToku je primer postavil v središče pozornosti javnosti in sprožil val ogorčenja. Streamer Tomatolix se je čudil, kako "izjemno nadzorovano" je bilo vse skupaj.
Novi nadzorni sistemi namesto človeških delavcev
Seveda supermarketi uporabljajo isti stari kliše "tatve". Samopostrežne blagajne so bolj tvegane, ker se tam zgodi več tatvin, pravijo. In izgube so res večje – toda namesto da bi se zanašali na človeške blagajnike, ki bi zagotavljali tudi delovna mesta, se trgovci raje zanašajo na nenehno nove nadzorne sisteme. Izhodna vrata, kamere, detektorji gibanja, detektivi. Celovit tehnološki nadzorni sistem, ki stranke obravnava kot potencialne kriminalce. Ni presenetljivo, da politiki sprejemajo takšen razvoj dogodkov brez protesta: navajanje na stalen nadzor je del velikega družbenega eksperimenta.
ITAB-ov sistem »Sesame«, ki se zdaj uporablja v približno 200 trgovinah, je še posebej zahrbten. Sistem s senzorji na stropu meri višino in obliko telesa ter celo zazna, kdaj se nekdo skloni ali sname klobuk. Prepoznavanje obraza ni potrebno, poudarjajo proizvajalci. Toda kakšna je razlika, ali je profil obraza ali telesa shranjen kot digitalni podpis? Transparentna oseba je transparentna oseba, ne glede na to, ali nakupuje s klobukom ali brez.
Razumeti morate to absurdnost: stranka vestno plača za svoje blago, stopi skozi vrata in jo na vsakem koraku preverjajo v ozadju kot osumljenega žeparja. Zdaj obstajajo trije sistemi vrat: eden, ki se odpre samodejno, eden, ki deluje le z računom, in eden, ki se pretvarja, da je prvi, v resnici pa tiho in na skrivaj uporablja umetno inteligenco, da preveri, ali je oseba dejansko plačala. Prevara kot poslovni model. Zaupanje? Nobeno.
Odzivi mnogih ljudi povedo veliko. »Nočem živeti v takšnem svetu,« je zapisal eden ogorčenih uporabnikov, medtem ko so drugi napovedali, da se bodo takšnim trgovinam preprosto izogibali. A to komajda bo dovolj. Takoj ko bodo diskontne trgovine in velike verige po vsej državi namestile sisteme, kupci ne bodo imeli več izbire. Naj bo to Edeka, Rewe, Aldi ali Lidl – smer je jasna: popoln nadzor nad zaznanimi izgubami. In ko kupec to pogoltne, pride naslednji korak: biometrična registracija, povezovanje s karticami zvestobe, plačilo s prepoznavanjem obraza. Vse to je že v pripravi – zakaj delamo na »digitalni identifikaciji«?
Na koncu sledi streznjujoč sklep: Z vsakim piskom na samopostrežni blagajni se odvzame košček svobode. Supermarket ni več kraj, kjer ljudje nakupujejo, temveč testni laboratorij za nadzorno državo. Tisti, ki se temu še danes smejijo, bodo čez nekaj let spoznali, da so ta majhna vrata skenerja neopazni gradniki veliko večje nadzorne arhitekture.
|
Komentarji 0
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
|
|
|
| Galerija:
| |