Medtem ko se Evropska unija bliža sprejetju programa Chat Control 2.0 – načrta, ki bi platforme za sporočanje prisilil k skeniranju zasebnih pogovorov državljanov – je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen znova pod pritiskom kritik zaradi kršenja pravil o preglednosti in brisanja uradnih sporočil.
Protislovje je očitno: medtem ko se od državljanov zahteva, da sprejmejo množični nadzor, predsednica Komisije sama sprejema ključne odločitve prek komunikacij, ki ostajajo nevidne za javnost. Macronovo kontroverzno sporočilo – izginilo brez sledu
Najnovejši primer se nanaša na sporočilo, ki ga je francoski predsednik Emmanuel Macron poslal v začetku leta 2024 prek aplikacije Signal, med občutljivo fazo trgovinskih pogajanj z tržnim blokom Mercosur. Sporočilo naj bi izražalo resne zadržke glede sporazuma.
Ko je novinar zaht dostop do sporočila in se sklic na zakone EU o preglednosti, je Evropska komisija zahtevo več kot eno leto ignorirala. Nato je odgovorila, da sporočila ni mogoče dostaviti, ker je bila uporabljena funkcija Signal za samodejno brisanje sporočil.
Ta razlaga je spodbudila evropsko varuhinjo človekovih pravic Tereso Angiño k začetku formalne preiskave. Njen urad zahteva dokumentacijo o politiki Komisije glede mobilnih aplikacij in shranjevanja sporočil ter sestanke z uradniki za razjasnitev postopka.
»Pfizergate« se vrača
To ni prvič, da je bila von der Leyenova pod drobnogledom zaradi svojih komunikacijskih metod. V primeru, znanem kot Pfizergate, so jo kritizirali, ker ni ohranila sporočil, ki si jih je izmenjala z izvršnim direktorjem Pfizerja Albertom Burlom med pogajanji o cepivu proti covidu.
Komisija je zavrnila objavo sporočil, ki so bila kasneje izbrisana. New York Times je tožil in zmagal na Splošnem sodišču Evropske unije, ki je razsodilo, da je Komisija nezakonito zadržala informacije javnega interesa.
Vendar se ni nič spremenilo.
Komisija zdaj trdi, da sporočila, kot je Macronovo, »niso imela upravnega ali pravnega učinka« in jih zato ni bilo treba arhivirati. Pravi tudi, da se funkcije brisanja uporabljajo iz varnostnih razlogov in zaradi omejenega prostora za shranjevanje v telefonu.
Leta 2025 se zdijo takšne utemeljitve vse bolj šibke – zlasti ko gre za komunikacijo med voditelji držav.
Medtem ko državljane skenirajo, uradniki brišejo njihove sledi
Novinar, ki je želel vpogled v Macronovo sporočilo, poudarja, da praksa brisanja praktično onemogoča ugotavljanje, kako se sprejemajo ključne odločitve na najvišji ravni.
Hkrati Evropska komisija upravičuje množični nadzor zasebnih sporočil kot potreben za javno varnost.
Protislovje je očitno: državljanom je v imenu varnosti odvzeta zasebnost, medtem ko tisti, ki pišejo te zakone, brišejo njihova sporočila.
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
Komentarji 0
(0%)
