| |
|
| Petek, 09. Januar, 2026 ob 13:29:28 |
 |
NEC-ova »biometrija na poti« utira pot popolnemu nadzoru identitete.
Z uvedbo sistema, ki združuje biometrijo obraza in šarenice v eno samo enoto za prepoznavanje in identificira ljudi med hojo, tehnološko podjetje NEC prestopa ključni prag. Kar se trži kot povečanje učinkovitosti za varnost in nadzor dostopa, dejansko pomeni prehod od trenutnega preverjanja k trajnemu, nevidnemu zbiranju podatkov.
Bistvo tega razvoja ni v natančnosti tehnologije, niti v kombinaciji obeh biometričnih značilnosti, niti v velikosti osnovnih podatkovnih baz. Ključni dejavnik je načelo identifikacije »na poti«. Ljudem se ni več treba ustaviti, se dotikati naprave ali izvajati nobenega zavestnega dejanja. Prepoznavanje se zgodi samodejno, na daljavo, ko se premikajo po javnih prostorih.
To dejansko odpravi prej uveljavljeno načelo: predpostavko, da so preverjanja identitete vezana na jasno določene kraje, trenutke in soglasje. S to tehnologijo je nadzor ločen od interakcije. Postane neviden, brezhiben in zato vseprisoten.
Pogosto citirana utemeljitev, da so biometrični podatki namenjeni izključno varnostnim namenom in se uporabljajo le prostovoljno ali na občutljivih točkah, kot so meje, izgublja svojo podlago. Sistem, ki lahko identificira ljudi v tranzitu, ni več sistem za nadzor dostopa. Je orodje za celovito zbiranje podatkov v javnih prostorih.
Posebej zaskrbljujoča je skalabilnost. Glede na analizo je sistem sposoben povezati posameznike z bazami podatkov, ki vsebujejo do sto milijonov identitet. To ne ustreza več posameznim uporabniškim skupinam, temveč celotnim populacijam. Infrastrukture te vrste je mogoče enostavno povezati z digitalnimi identitetami, profili gibanja in vedenjskimi analizami. Kar je tehnično mogoče, bo prej ali slej uporabljeno v politične namene.
Dejstvo, da NEC sprva govori o testih in napoveduje širšo uvedbo šele do leta 2027, ne bi smelo biti tolažilno. V jeziku velikih tehnoloških podjetij »dokaz koncepta« le redko pomeni poskus brez posledic. Gre za fazo seznanjanja. Ko bodo takšni sistemi vzpostavljeni na letališčih, železniških postajah ali večjih dogodkih, se bo njihova širitev zdela logična. Vprašanje se bo nato preusmerilo iz »če« v »kje drugje«.
Nadzor torej ni ustvarjen predvsem z zakonom, temveč z infrastrukturo. Ko obstaja, se bo uporabljal.
Posledično posameznik postane svoja lastna identiteta. Obraz in šarenica tvorita trajno, neizbrisno identiteto, ki jo je mogoče prebrati kadar koli. Javni prostor tako izgubi še zadnji ostanek anonimnosti. Ne zato, ker bi ljudje kaj storili, ampak preprosto zato, ker so vidni.
Ta razvoj ni tehnološka usoda. Gre za politično in družbeno odločitev. Tisti, ki sprejemajo takšne sisteme, sprejemajo normalizacijo nenehnega nadzora in izgubo nadzora nad lastno identiteto.
Ključno vprašanje ni, kako natančna je ta tehnologija, temveč ali je družba pripravljena živeti v svetu, iz katerega ni pobega.
|
Komentarji 0Trenutno ni komentarja na na ta članek ... ...
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
|
|
|
| Galerija:
| |