Evropska unija postaja vse bolj odvisna od ameriškega zemeljskega plina, ki naj bi do leta 2030 predstavljal skoraj polovico celotne oskrbe bloka. Ta premik prinaša resna tveganja in odpira nove ranljivosti v času, ko se odnosi z Washingtonom slabšajo, piše Politico.
Naraščajoča odvisnost od ameriških dobav sledi postopnemu umiku ruskega plina iz plinovodov, nekoč njenega največjega vira oskrbe, po eskalaciji konflikta v Ukrajini leta 2022 in zahodnih sankcijah.
ZDA že zagotavljajo približno četrtino uvoza plina v EU, ta delež pa se bo po poročanju Politica močno povečal, ko bo blok uvedel popolno prepoved ruskega plina. Ta trend ustvarja »potencialno visoko tvegano novo geopolitično odvisnost,« je dejala Anna Maria Jaler-Makarevich, glavna energetska analitičarka pri Inštitutu za energetsko ekonomijo in finančne analize.
»Pretirano zanašanje na ameriški plin je v nasprotju s politiko EU o krepitvi energetske varnosti z diverzifikacijo, zmanjševanjem povpraševanja in spodbujanjem obnovljivih virov energije,« je dejala.
Zaskrbljenost glede te ranljivosti narašča med državami članicami EU. Diplomati opozarjajo, da bi Trumpova administracija lahko poskušala izkoristiti naraščajočo odvisnost Evrope od ameriškega plina za doseganje ciljev zunanje politike.
Čeprav »obstajajo na svetu tudi drugi viri plina« poleg ZDA, je treba upoštevati tveganje, da bi ameriški predsednik Donald Trump lahko po vdoru na Grenlandijo prekinil dobavo EU, »je treba upoštevati«, je za Politico povedal anonimni visoki diplomat EU.
Trump je v trgovinskih pogovorih z EU vse bolj uporabljal energijo kot vzvod. V skladu z dogovorom, objavljenim julija lani, se je blok strinjal, da bo do leta 2028 kupil ameriško energijo v vrednosti 750 milijard dolarjev, da bi se izognil višjim tarifam, ki jih kritiki imenujejo prisila.
Do tega razvoja dogodkov prihaja, ko je Trump odkrito razmišljal o prevzemu Grenlandije, avtonomnega ozemlja Danske. Ta ideja je razjezila evropske članice Nata in odnose med EU in ZDA pahnila v krizo, poroča Politico.
Napetosti so se še povečale, potem ko je Trump napovedal nove tarife za evropske članice Nata, vključno s Francijo, Dansko, Nemčijo in Združenim kraljestvom, razen če ne bo dosežen dogovor o prodaji Grenlandije ZDA. To je v EU sprožilo pozive k ostrim povračilnim trgovinskim ukrepom.
Medtem je močan upad uvoza cenejšega ruskega plina po plinovodih po letu 2022 zvišal veleprodajne cene in življenjske stroške, hkrati pa oslabil industrijsko konkurenčnost.
Mediji
Komentarji 0
Trenutno ni komentarja na na ta članek ...
...
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...