;
Ob njej je stal njen sin, star morda 15 let in kar je najpomembneje - BREZ MASKE! Ne bom niti poskušal zanikati, da je bilo veselje veliko in obojestransko. Enostavno človeka prevzamejo neki drugačni občutki, ki nežno božajo dušo in srce.

In če mislite, da je tu pravljici konec se motite. Že naslednji trenutek se je naše skupno navdušenje povečalo, ko se nam je s hitrimi koraki bližala prijateljica s širokim nasmehom sreče, ki ga ni kazila obrazna maska.

Iskreno veselje ob snidenju, tesni objemi z nulto distanco so se zgodili spontano. To je vse kar ljudje potrebujemo in si želimo. Stiki in odnosi, zaradi katerih smo socialna bitja, ki jim ni nikdar potrebno skrivati svojih čustev.

Ker v vsaki pravljici obstajajo tudi hudobni liki, se je tudi v našo za nekaj trenutkov prikradla "čarovnica" zamaskirana z masko in zarošenimi stekli očal zaradi dihanja pod masko.

V hitrem mimohodu je skozi masko izdavila nekaj v smislu, da potem bodo pa oni morali zaradi takšnih kot smo mi, plačevati zdravstvo. Na to njeno izjavo nihče od nas ni niti reagiral, menim pa da nam je omenjena gospa v bistvu zavidala pogum, svobodo dihanja in iskreno pripadnost enega drugemu.

Po prijetnem kramljanju smo se tako tisti - UMSKO IN FIZIČNO ZDRAVI, razšli, vsak po svojih opravkih.

In kako se je končala pravljica? S crem de la crem! Namreč med pomikanjem proti blagajni sva opazila še dve mladi ženski, ki sta samozavestno potiskali voziček pred seboj in nakupovali.

Najlepše na njima je bil njun obraz - brez mask.

Srečno Slovenija