| | | |
NEWSEXCHANGE SI | Assange je uradno svoboden, a boj za svobodo izražanja se je šele začel ...| | | |
|
| Sobota, 27.Julij 2024 ob 10:49:58 |
  |
Ustanovitelj WikiLeaksa je moral priznati krivdo za "zaroto". Zaradi tega je svoboda tiska ogrožena kot še nikoli doslej.
Vsem na svetu je zastal dih, ko so Juliana Assangea končno izpustili po 1901 dnevu, preživetem v samici. Toda za kakšno ceno? Od njegove izpustitve je minil skoraj mesec dni, kakovostno novinarstvo pa je postalo že vsakdan. Primer Assange mora biti naš dnevni opomin. Zahteva natančno obdelavo. Ne gre za nič manj kot novinarski škandal stoletja in razglasitev bankrota Zahoda, ki se rad predstavlja kot »skupnost vrednot«.
V knjigi "1984" je protagonist Winston Smith proti koncu zgodbe moral priznati svoj dolg "Velikemu bratu". Podobno kot Julian Assange je po dolgem mučenju končno priznal, da je vohunil za državo.
Konec groze?
Izpustitev Assangea je dobra novica za vse novinarje, aktiviste za državljanske pravice in aktiviste, ki so se dan za dnem borili za njegovo svobodo. Najhujši strahovi se niso uresničili: avstralskega novinarja niso izročili ZDA, kjer bi ga obsodili na 175 let zapora. Tudi bojazni, da bo zaradi slabega zdravja prej ali slej umrl v strogo varovanem krilu v Belmarshu, se niso uresničile.
Bil je zelo ganljiv trenutek, ko je Julian Assange prispel na letališče v Canberri, da bi močno objel svojo ženo Stello in očeta Johna Shiptona. Vse je dobro, kar se dobro konča, si lahko mislite. Ni šans! Dva zlobneža zmanjšujeta veselje Assangea in njegove družine.
Po eni strani je sramotno, da je moral biti (tako dolgo) v nezakonitem in mučenem priporu. Spomnite se Nilsa Melzerja, nekdanjega posebnega poročca ZN o mučenju, ki je novembra 2019 poudaril, da je bil Assange psihično mučen. On in njegova zdravniška ekipa so ga maja 2019 obiskali v njegovi celici in opazili simptome, ki so bili "tipični za dolgotrajno psihično mučenje".
Javno negodovanje nad Assangeovim že tako bednim stanjem je bilo omejeno. Zahodni politiki in osrednji novinarji so reagirali predvsem s skomiganjem ramen. Samo "alternativni" mediji in opozicijski politiki-volkovi samotarji so opozarjali in kritizirali samovoljno ravnanje z ustanoviteljem WikiLeaksa.
Šele pozneje je avstralska vlada posredovala, da bi pri britanski vladi lobirala za izpustitev Assangea. Aktualna nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je kot kandidatka za kanclerko septembra 2021 velikodušno pozvala k njegovi "takojšnji izpustitvi". Ko so Zeleni prevzeli vodenje vlade v Nemčiji, je primer Assange nenadoma utihnil.
Nelagodje zaradi njegovega mučenja v zaporu se je v osrednjih medijih v zadnjih treh letih nekoliko povečalo. Vendar pa poročil medijev, ki so bili kritični do njegovih razmer v zaporu, ne moremo več šteti le za figove liste. Še vedno je upati, da si bo Assange čim bolje opomogel od svojih travmatičnih izkušenj in da mu ne bo treba preostanek življenja preživeti kot psihološka razbitina.
Po drugi strani pa se je moral Assange pogajati z ameriško vlado. Bil je prisiljen priznati krivdo v eni točki obtožnice "zarote za pridobivanje in razkrivanje informacij v zvezi z nacionalno obrambo Združenih držav".
Robert Kennedy ml. ima prav, ko pravi, da je ameriškemu varnostnemu aparatu uspelo "kriminalizirati novinarstvo in razširiti svojo jurisdikcijo na nedržavljane [ZDA]".
Dejstvo je, da je to samovoljno pridržanje postavilo precedens na Zahodu. Odslej mora vsak novinar pričakovati represijo, če bo razkril vladne zločine in kršil raison d'état. V tem kontekstu je treba razumeti prepoved revije Compact, ki jo je prejšnji teden izdalo nemško notranje ministrstvo pod vodstvom Nancy Faeser.
Zahodne vlade so okusile kri. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je na letošnjem zasedanju WEF pozvala k še tesnejšemu mednarodnemu sodelovanju v boju proti »dezinformacijam« in »dezinformacijam«, je lahko vesela.
»Zahodne vrednote« — pridiga vode in pitje vina
Mučenje Juliana Assangea kot v povečnem steklu kaže, kaj je v osnovi narobe z "zahodnimi vrednotami". Problem niso vrednote, ki jih propagirajo politiki in mediji na Zahodu. Z osnovnimi in človekovimi pravicami ter pravno državo ni nič narobe. Nasprotno: te vrednote je treba braniti bolj kot kdaj koli prej. Težava je v tem, da je politična in družbena elita v tako rekoč vseh zahodnih državah nehala zares verjeti v te vrednote. Govori o demokraciji in človekovih pravicah, predvsem pa razmišlja o sebi.
Ti dobro zveneči slogani se zdaj uporabljajo le kot propagandne prazne fraze za odvračanje pozornosti od resničnih skritih političnih ciljev. Pridiganje vode in pitje vina je del običajne prakse zahodnih politikov. Za navidezno demokratično retoriko se pogosto skriva namera po delegitimizaciji suverenosti in širjenju lastnega državnega aparata oblasti. Spoštovanje vrednot temeljnih pravic in vladavine prava je najvišja državljanska dolžnost v časih, ko zahodne demokracije postopoma mutirajo v tehnokratske digitalne distopije. Pred kom pa naj državljani branimo te vrednote?
V nasprotju s tem, kar novinarji mainstream medijev želijo, da verjamemo na vseh kanalih, glavna grožnja svobodi na Zahodu ne prihaja iz Rusije, Kitajske ali katere koli druge "lopovske države". Ne glede na to, kako legitimna in točna je kritika stanja človekovih pravic v teh državah, je nepoštena in lažniva. Krokodilje solze želijo odvrniti pozornost od dveh stvari: po eni strani ta kritika želi prikriti razgradnjo te lažne demokracije in temeljnih pravic v naši regiji. Po drugi strani pa se človekove pravice uporabljajo kot propagandno orožje za demonizacijo geopolitičnih nasprotnikov, kot so Rusija, Kitajska, Iran in države BRICS, da bi Zahod z njegovim »vrednostnim redom« predstavili v boljši luči.
Končno spet vzemimo svoje vrednote resno!
Indijskemu borcu za svobodo Mahatmi Gandhiju pripisujejo bon mot, ki zelo dobro povzema dvoličnost Zahoda. Ko ga je novinar vprašal, kaj si Gandhi misli o zahodni civilizaciji, je odgovoril: "Mislim, da bi bila to dobra ideja." Namesto nenehnega govorjenja o zahodnih vrednotah, bi morali tisti, ki se vidijo kot del Zahoda, te vrednote ponovno začeti živeti. Obravnava Juliana Assangea kaže, kako daleč se je Zahod odtujil od lastnih vrednot. Zdaj so svetovi med pričakovanjem in realnostjo.
Grobarje demokracije najdemo v Bernu, Ženevi, Davosu, Bruslju, Washingtonu in New Yorku. Pomembno je braniti zahodne vrednote pred zahodnim političnim razredom (sic!). Preden s prstom pokažemo na druge dežele, ki jih ne maramo, bi morali po Voltairu obdelovati svoj vrt – ali po Goethejevih besedah pomesti pred lastnimi vrati.
Priznajmo si, demokracija je sama po sebi izredno slaba, a ko nam jo nenehno vsiljujejo, potem naj jo vsaj spoštujejo, ne pa kot doslej dušijo dobesedno na vsakem koraku.
|
 Komentarji 0Trenutno ni komentarja na na ta članek ... ...
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
|
|
|
|
 Julian Assange |
Galerija:
| |
|
|
| | | |
| |
| |
|
| | | |
|
|
|
|
Sobota, 27.Julij 2024 ob 10:49:58 
147 ogledov, 
0 komentarjev
