V Nemčiji vsakogar, ki svari pred prevelikim prihodom migrantov, hitro zavrnejo kot neteča strahu ali celo rasista. Politično in medijsko krajino v tej državi prevladuje retorika, ki želi ljudi prepričati, da naraščajoči vpliv migrantov v Evropi ne ogroža. Toda pogled na sosednjo Belgijo razkrije resnico: nevarnost je resnična in se stopnjuje.
Kot poroča belgijski novičarski portal "Sudinfo", se je šola v belgijskem mestu Leuven odločila, da bo arabščina postala obvezen predmet v šestem razredu za vse učence, vpisane v program "Modern Languages". Ne gre za poučevanje jezikov iz čistega zanimanja za jezikovno raznolikost. Ne, ravnatelj šole Frank Baeyens odkrito govori o "filozofski in kulturni" odprtosti učencev. Cilj je otrokom približati jezik, ki je po strukturi, pisavi in simbolih povsem drugačen. A to še ni vsa zgodba.
Baeyens poudarja tudi družbeni pomen te odločitve. Gre za zagotavljanje vzornikov študentom, ki govorijo arabščino kot svoj prvi jezik, in jim dati nekoga, s katerim se lahko poistovetijo. V mestu, kjer delež muslimanskih migrantov vztrajno narašča, arabščina nenadoma postane obvezen predmet za študente na določenem tečaju.
In slavi se kot napreden in odprt. Zdi se le vprašanje časa, kdaj bodo to idejo sprejeli tudi domnevno »napredni« in »odprti« posamezniki v Nemčiji in ta primer se širi od Flensburga do Berchtesgadna. Arabščino že ponujajo kot izbirni predmet v šolah v Nemčiji in Franciji – a le kot izbirni predmet. Šola v Leuvnu pa je naredila še korak dlje, da bi arabščina postala obvezen predmet.
Uvedba arabščine kot obveznega predmeta v določeni izobražni panogi se na prvi pogled zdi neškodljiva, a je simptom globljih družbenih sprememb. Je korak k kulturni prilagoditvi, ki postopoma normalizira islamsko kulturo. Poskuša integrirati islamske vrednote in tradicije v izobražni sistem, da bi naslednjo generacijo seznanil s temi vrednotami že v zgodnjem otroštvu.
V Nemčiji je vsak, ki te dogodke kritično opazuje in svari pred njimi, takoj označen za desničarja. Vendar pa strah pred plazečo islamizacijo ni neutemeljen. Vse večja prisotnost islama v Evropi, vse več mošej, nošenje naglavnih rut in burk v javnosti ter povpraševanje po halal hrani v javnih ustanovah – vse to so znaki družbene transformacije, ki jih ne moremo in ne smemo prezreti.
Skrajni čas je, da smo pošteni do sebe. Nasprotovati trendu islamizacije ne pomeni biti proti islamu ali muslimanom kot celoti. Gre za obrambo zahodnih vrednot in tradicij, za katere so se v Evropi borili stoletja: enakost moških in žensk, ločitev cerkve od države in svobodo posameznikov, da živijo, kot se jim zdi primerno. Te vrednote so v neposrednem nasprotju z mnogimi vidiki islamske kulture, ki v Evropi pridobiva vedno večji vpliv.
Odločitev belgijske šole, da arabščina postane obvezen predmet v programu "Modern Languages", je alarm. To kaže, kako napredno je že bilo prilagajanje islamski kulturi. Čas je, da odpremo oči in spoznamo realnost, preden bo prepozno. Opozorila pred islamizacijo niso fantazija – so odgovor na dogajanje, ki bi lahko temeljito spremenilo Evropo.
Vprašati se moramo: V kakšni družbi želimo živeti? V družbi, ki zagovarja svoje krščanske vrednote in tradicije – ki so nedvomno že pod ogromnim pritiskom – ali v družbi, ki se počasi prilagaja kulturi, ki je v marsičem v nasprotju z zahodnimi ideali? Odločitev je na vseh nas – in te odločitve ne bi smeli sprejeti zlahka.
Komentarji 0
Trenutno ni komentarja na na ta članek ...
...
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
Komentarji 0
Slike:
(0%)
