Čeprav gensko spremenjena hrana ni nekaj novega, mora biti po trenutnih pravilih označena kot taka. Se zna zgoditi, da kmalu ne bomo več vedeli, kaj jemo?
Svetovne elite bi si želele drastično spremeniti našo prehrano. Pravo hrano bi rade nadomestile z gensko spremenjenimi vrstami, brez da bi nam to povedale. Želijo si spremeniti predpise na način, da bi bila konvencionalno pridelana, gensko spremenjena hrana in hrana, pridelana v laboratoriju, smatrane kot enakovredne izbire in da kupec ne bi vedel, kaj sploh kupuje.
Trend naj bi se začel v Avstraliji in Novi Zelandiji
Ta trend naj bi se, kot poroča The Expose, najprej pojavil v Avstraliji in Novi Zelandiji. Avstralska in novozelandska organizacija za prehrano (FSANZ) je predlagala spremembo kodeksa živilskih standardov na način, da se gensko spremenjene hrane ne bi označilo kot take. FSANZ zatrjuje, da je gensko spremenjena hrana enakovredna konvencionalno pridelani – po njenem mnenju naj bi imela enake lastnosti.
Po tej definiciji je tudi meso, pridelano v laboratoriju, enako naravnemu mesu. Morda bo laboratorijsko meso glede na vsebnost hranljivih snovi res enakovredno naravnemu mesu, vendar bodo te snovi sintetične in umetno dodane, kar je nekaj povsem drugega, kot če so naravno prisotne.
FSANZ si prizadeva, da bi spremenila definicijo hrane, ki je proizvedena z uporabo genske tehnologije, v kodeksu živilskih standardov. Pri tem bi iz vseh predpisov preprosto izvzela omembo gensko spremenjenih organizmov in kupcev ne bi seznanila s kemikalijami, ki se uporabljajo za izdelavo sintetičnih živil. Posledično bi lahko potrošnik v trgovini kupil ponarejeno meso, umetno mleko ali sintetične morske sadeže, pa sploh ne bi vedel, da gre za umetno hrano. Prav tako ne bi bil seznanjen z barvili, aromami in drugimi aditivi, ki bi bili tem izdelkom dodani.
Če bi resnično prišlo do tovrstnih sprememb zakonodaje na področju živil, bi se na trgovskih policah znašla velika količina visoko rafiniranih in predelanih živil. Za slednje se je v številnih raziskavah že izkazalo, da povzročajo težave in bolezni, kot so debelost, diabetes, rakava obolenja in težave s srcem, in sicer tudi pri mladih ljudeh.
Iz uradnih dokumentov izhaja, kakšni so motivi za tovrstno odločitev. Sprejeta naj bi bila v dobrobit živilske industrije, s čimer bi se povečala njena proizvodna učinkovitost in dobiček.
Tudi Evropska komisija podprla GSO hrano
Tudi v Evropi lahko že zasledimo premike v smeri realizacije teh načrtov. V skladu s Prilogo I, predlogom Evropske komisije o deregulaciji rastlin, pridobljenih z novimi tehnikami genskega spreminjanja, se gensko spremenjene organizme obravnava kot enakovredne konvencionalno vzgojenim, kar pomeni, da zanje po novem ne bi več veljale zahteve glede ocene tveganja, sledljivosti in označevanja.
Na Prilogo I se je decembra 2023 odzvala francoska zdravstvena agencija (ANSES) in podala številne kritike nanjo. Pri tem se je sklica na 10 študij primerov obstoječih gensko spremenjenih rastlin in poudarila, da so iz slednjih razvidna določena tveganja za zdravje ljudi. Uživanje gensko spremenjene hrane bi namreč glede na raziskave lahko povzročilo alergijske reakcije, saj lahko ljudje z njimi v svoje telo vnesejo številne toksične snovi. Gensko spremenjene rastline sicer predstavljajo tudi tveganje za okolje, saj obstaja možnost prenosa njihovih genov na divje in gojene populacije rastlin, ki uspevajo v bližini, navaja GMWatch.
Julija letos se je na to temo odzvala tudi Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) in objavila svoje mnenje. EFSA zagovarja isto stališče kot Evropska komisija in se strinja, da se lahko gensko spremenjeni organizmi štejejo za enakovredne gensko nespremenjenim, čeprav ne ena ne druga organizacija ne podata nobenih prepričljivih dokazov v zvezi s tem. Očitno je njuno delovanje skladno z interesi lobija kmetijske biotehnologije, namesto da bi zaščitili zdravje prebivalstva in narave, še dodaja GMWatch.
Zagovorniki gensko spremenjenih organizmov trdijo, da genske mutacije niso nič takega, saj do njih prihaja tudi na naraven način. Čeprav je to res, je nekaj povsem drugega, ali te nastanejo po naravni poti ali pa zato, ker vanje poseže človek. Poleg tega naj bi tudi naravno povzročene mutacije lahko povzročale nevarne bolezni pri ljudeh, ki uživajo take rastline. Zakaj bi jih torej povzročali še namerno? Z uvajanjem takih tehnologij bi morali biti skrajno previdni.
Znano je, da je naključno razmnoževanje rastlin z mutagenezo zelo škodljivo, saj ustvarja veliko število deformiranih rastlin, ki so neplodne in nesposobne za življenje. V takih postopkih se lahko zavrže tudi na tisoče in milijone neželenih rastlin, ohrani pa se le tiste, ki so primerne za nadaljnje gojenje. Kako pa je z vplivom takih rastlin na ljudi? Ker varnostne raziskave niso bile opravljene, ni znano, poroča GMWatch.
Sploh pa je ena stvar naključna mutageneza, do katere bi potencialno lahko prišlo tudi na naraven način, nekaj drugega pa so nove tehnike genskega spreminjanja organizmov, ki delujejo povsem drugače in povzročajo spremembe, ki se po naravni poti ne bi mogle zgoditi.
ANSES se je pri utemeljevanju, zakaj gensko spremenjena hrana ni varna, sklica na študijo iz leta 2016, ki prikazuje poškodbo DNK na rižu, ki jo je povzročilo obsevanje. Mutacije so bile veliko bolj škodljive, kot so avtorji raziskave pričakovali. To se je odražalo tudi v tem, da je 27 odstotkov tako obravnavanih rastlin postalo sterilnih.
Navedla je tudi študijo iz leta 2009, iz katere izhaja, da je mutageneza, ki je nastala kot posledica obsevanja riža, pri slednjem povzročila prekomerno rast listov, pomanjkanje beljakovin v zrnju, pomanjkanje klorofila in pritlikavost.
Napad na človeštvo in življenje nasploh
Do uvajanja gensko spremenjenih organizmov v našo prehrano, brez da bi bili mi s tem seznanjeni, so kritični tudi Global Research News, ki ugotavljajo, da so težnje v zadnjem času čedalje bolj usmerjene v spremembe celotne agroživilske verige. Podjetja, ki razpolagajo z velikimi količinami podatkov o nas (Amazon, Microsoft, Facebook in Google) so se povezala z velikani agropodjetništva, kot so Corteva, Bayer, Cargill in Syngenta, z namenom, da bi svetu vsilili nov model kmetijstva in prehranjevanja.
Navedeni akterji si želijo, da bi se človeštvo prehranjo z izdelki, ki so bili narejeni v laboratorijih in sploh niso prava hrana, in ne več z živo naravno hrano, ki je dejansko ključna za ohranjanje našega zdravja in je prijazna do okolja. Svoje »rešitve« želijo prikazati kot »edino možnost pri reševanje planeta v luči podnebnih sprememb«, »podporo kmetom« oz. »edino opcijo, kako nahraniti prebivalstvo«.
Dejansko gre za napad na človeštvo, na življenje nasploh. Tradicionalno kmetijstvo želijo nadomestiti s pridelavo s pomočjo strojev, dronov in računalništva v oblaku, kmete, ki pri pridelavi uporabljajo klasične postopke, pa izriniti iz igre. Človeštvo želijo nahraniti s sintetičnimi in gensko spremenjenimi produkti, pri čemer bi uporabili kombinacijo umetne inteligence, bionanotehnologije in genskega inženiringa. Ljudi želijo povsem urbanizirati in jih ločiti od narave, ki nam sama po sebi daje vse, kar potrebujemo.
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
Komentarji 0
Galerija:
(0%)
