V zadnjem času Evropska komisija vse bolj kaže znake umika ali prilagajanja delov svoje ambiciozne »zelene« agende, zlasti ko gre za predpise, ki zadevajo avtomobilsko industrijo. Ena najbolj kontroverznih potez je potencialno znižanje ciljev zmanjšanja izpustov CO2 za avtomobile, kar povzroča širok odziv v političnih in industrijskih krogih.
Prilagajanje realnosti?
Evropska unija je že leta vodilna v svetu pri določanju norih ciljev zmanjšanja emisij. Toda najnovejši signali kažejo, da se pravila zdaj prilagajajo resničnim izzivom. Po letih streljanja v noge z uvedbo strogih predpisov se zdi, da so končno opazili, kdo drži puške v rokah.
Avtomobilska industrija, ključni sektor evropskega gospodarstva, se sooča z ogromnimi izzivi pri prehodu na elektrifikacijo in zmanjšanje emisij. Strogi standardi, kot so tisti, ki jih določajo norme Euro 7, so pod vse večjim pritiskom, saj številni proizvajalci opozarjajo, da bi se lahko soočili s finančnimi težavami in izgubo delovnih mest.
Avtomobilska industrija ni le eden največjih delodajalcev v Evropi, temveč tudi simbol evropske tehnološke odličnosti. Prehod na proizvodnjo električnih vozil pa zahteva velikanska vlaganja, hkrati pa globalno povpraševanje po avtomobilih upada. Dodaten problem predstavlja vse večja konkurenca iz Kitajske, kjer so električna vozila zaradi subvencij in nižjih proizvodnih stroškov že postala standard.
Nov politični trenutek
Zanimiv je predvsem trenutek, v katerem se zgodi ta prelomnica. Prihod Donalda Trumpa na politično sceno po njegovi vrnitvi v Belo hišo ponovno spreminja svetovni kontekst. Trump je znan po svojem skepticizmu do okoljskih predpisov in svojih potezah, namenjenih zaščiti domače industrije. Njen vpliv na globalno politiko bi lahko spodbudil druge države, da ublažijo svoje ambicije, in zdi se, da EU ni imuna na te trende.
Poleg tega sta vpliv inflacije in energetske krize, ki je sledila konfliktu v Ukrajini, dodatno oslabila evropsko gospodarstvo. Zdi se, da so pritiski industrijskih lobijev, strah pred izgubo konkurenčnosti na svetovnem trgu in politični pragmatizem razlogi, da Evropska komisija zdaj omili svoje »zelene« ambicije.
Zakaj se ta obrat dogaja prav zdaj? Je bila Trumpova vrnitev v Belo hišo katalizator ali je šlo za kompleksno kombinacijo gospodarskih in političnih dejavnikov znotraj same EU? Očitno narašča napetost med ambicioznimi cilji in realnostjo svetovnega gospodarstva. Videti je treba, ali bo ta trend pomenil le začasno prilagoditev ali trajni premik v evropski ureditvi.
Posledice za industrijo
Če bo EU res znižala svoje cilje glede emisij CO2, bi to lahko imelo daljnosežne posledice za avtomobilsko industrijo. Zmanjšanje regulativnega pritiska bi lahko proizvajalcem omogočilo, da se prilagodijo s svojim tempom, obdržijo delovna mesta in povečajo konkurenčnost v primerjavi z globalnimi tekmeci. Evropa, ki je bila vedno vzor pri tehnoloških inovacijah, bi tako lahko nadalja z razvojem trajnostnih izdelkov, a brez pretiranih obremenitev industrije.
Strateški dialog o prihodnosti evropske avtomobilske industrije
Da bi se spopadla s temi izzivi, namerava Evropska komisija 30. januarja 2025 organizirati strateški dialog o prihodnosti evropske avtomobilske industrije. ; ;Strategic Dialogue on the Future of the European Automotive Industry ;To srečanje združuje ključne zainteresirane strani iz industrije in politike, da bi razpravljali o prihodnosti avtomobilske industrije v Evropi, vključno z vprašanji konkurence iz Kitajske, morebitnimi tarifami ZDA in regulativnimi zahtevami za emisije CO2.
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
Komentarji 0
Galerija:
(0%)
