Generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adhanom Ghebreyesus znova grozi svetu z "neizogibno pandemijo" in skuša uveljaviti svoj načrt za globalni zdravstveni nadzor. Tedros je ob odprtju 13. kroga pogajanj o mednarodnem sporazumu o pandemijah dramatično izjavil, da se "nobena država ne bo mogla spoprijeti z novo pandemijo sama", s čimer je kot običajno skušal ustrahovati svetovne voditelje in jih prepričati o nujnosti podreditve WHO.
"Spomnite se težkih lekcij Covid-19, ki je ubil skoraj 20 milijonov ljudi in še vedno ubija," je dejal. "Zato smo tukaj: da zaščitimo prihodnje generacije pred posledicami prihodnjih pandemije," je v ponedeljek dejal Tedros.
»Vprašanje ni, ali se bo zgodila naslednja pandemija, temveč kdaj. "Dokazi za to so povsod okoli nas: ebola, virus Marburg, ošpice, opičje koze, gripa in grožnja naslednje bolezni X," je dejal.
Tedrosov problem? Njegov načrt ne poteka tako gladko, kot si je predstavljal. ZDA so se umaknile iz pogajanj o sporazumu o pandemiji, številne druge države pa niso več tako nagnjene k slepemu upoštevanju ukazov WHO, kot so bile v preteklih letih. In to Tedrosa seveda jezi. Njegovi apokaliptični govori o neposrednih grožnjah – eboli, marburškem virusu, opičjih kozah – zdaj zvenijo bolj kot obupani poskusi ohranjanja nadzora kot resna znanstvena opozorila. Ker kdo temu človeku sploh še verjame?
Spomnimo, Tedros Adhanom Ghebreyesus ni zdravnik, ampak politik, nekdanji minister za zdravje (in kasneje zunanje zadeve) Etiopije, kjer so ga obtožili prikrivanja kolere in drugih zdravstvenih škandalov. Obtožen je bil tudi sodelovanja z represivnim režimom v Etiopiji in celo sodelovanja pri etničnem preganjanju. Torej oseba s tako preteklostjo kot globalna moralna avtoriteta na področju zdravja? Sliši se kot slaba šala.
Neuspeh sporazuma Svetovne zdravstvene organizacije o pandemiji ga je očitno močno prizadel in Tedros je zdaj panično prepričan, da je "vprašanje nove pandemije le vprašanje časa" in obupano išče podporo za svojo vizijo globalne zdravstvene diktature. Zdi se, da še vedno obstaja mera odpora do ideje o predaji zdravstvene suverenosti organizaciji, ki jo vodi človek z vprašljivo preteklostjo in dvomljivimi motivi.
Namesto da slepo verjamemo njegovim grozljivim napovedim, bi bilo morda pametneje zastaviti eno ključno vprašanje: komu dejansko koristi ta stalni strah pred pandemijo? Če pogledamo dosedanji razvoj, postane odgovor povsem jasen.
Odgovor na to vprašanje je v zaporedju denarja in moči. Strah pred pandemijo koristi predvsem farmacevtskim korporacijam, ki s prodajo cepiv in zdravil kujejo velike dobičke. WHO kot institucija ni finančno neodvisna – pomemben del njenega proračuna prihaja od zasebnih donatorjev, vključno s farmacevtskimi velikani in fundacijami, kot sta Bill in Melinda Gates.
Poleg tega pandemična histerija omogoča vladam po vsem svetu, da poostrijo nadzor nad državljani in omejujejo svoboščine pod pretvezo javnega zdravja. Centralizacija oblasti prek WHO daje svetovnim elitam možnost, da sprejemajo odločitve, ki obidejo nacionalne parlamente in suverene države.
Z drugimi besedami, pri tej igri strahu ne gre za varovanje zdravja, temveč za kopičenje denarja, krepitev moči in nadzora. Pandemije so idealen izgovor za uvedbo ukrepov, ki sicer nikoli ne bi bili sprejeti. Zato je ključnega pomena, da se te igre zavedamo in ne nasedamo vsakemu novemu poskusu ustrahovanja.
Mediji
Komentarji 0
Trenutno ni komentarja na na ta članek ...
...
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
Mediji
Komentarji 0
(1%)
