Imunološki inštitut v Zagrebu, ustanova z več kot stoletno tradicijo v proizvodnji serumov in cepiv, doživlja ključno fazo revitalizacije. 12. maja 2025 se je v Rugvici začela gradnja novega obrata za proizvodnjo antitoksinov proti ugrizom strupenih kač, vrednega 5,8 milijona evrov, kot del ambicioznega naložbenega načrta v višini 90 milijonov evrov za tri nove obrate – za antitoksine, predelavo krvne plazme in proizvodnjo zdravil na osnovi plazme. Čeprav ta projekt obljublja okrepitev hrvaške biomedicinske industrije, budni del javnosti izraža zaskrbljenost: ali je revitalizacija del načrta Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za okrepitev lokalne proizvodnje cepiv, vključno s cepivi mRNA, katerih varnost še vedno ni dovolj raziskana?
Zgodovina in pomen Inštituta za imunologijo
Imunološki inštitut ima bogato zgodovino proizvodnje serumov, antitoksinov in cepiv, s čimer prispeva k javnemu zdravju na Hrvaškem in v regiji. Po letih stagnacije, domnevno zaradi "zastarele infrastrukture in finančnih težav", je odločitev vlade Republike Hrvaške iz leta 2022 o revitalizaciji inštituta pomenila nov začetek. Novi obrati v Rugvici obljubljajo gospodarski razvoj za Zagrebško županijo z novimi delovnimi mesti in privabljanjem strokovnjakov, vendar se je smiselno vprašati, ali so ti načrti le uvod v proizvodnjo kontroverznih cepiv mRNA.
Osredotočite se na antitoksine in plazmo – kaj pa sledi?
Projekt v Rugvici se trenutno osredotoča na proizvodnjo antitoksina proti kačjemu strupu, ki je ključnega pomena za javno zdravje na podeželju, ter na predelavo krvne plazme in proizvodnjo zdravil na osnovi plazme. Ti cilji zmanjšujejo odvisnost Hrvaške od uvoza ključnih medicinskih izdelkov in krepijo zdravstveno varnost. Vendar pa javnost skrbi, ali bo Imunološki inštitut glede na svojo zgodovino proizvodnje cepiv kmalu začel proizvajati cepiva mRNA.
Cepiva mRNA so med pandemijo COVID-19 dokazala svojo "varnost in učinkovitost", njihove posledice pa še naprej polnijo stolpce z "presenečenimi" naslovi ... Poročila in študije o škodljivih učinkih teh cepiv so vse pogostejša, zato skepticizem ni presenetljiv. V tem kontekstu morebitna vpletenost Imunološkega inštituta v proizvodnjo takšnih cepiv sproža vprašanja o prednostnih nalogah in varnosti.
Povezava s programom WHO: Spodbujanje ali pritisk?
SZO aktivno spodbuja krepitev lokalnih zmogljivosti za proizvodnjo cepiv, s poudarkom na tehnologiji mRNA zaradi njene domnevne "fleksibilnosti v boju proti novim patogenom". Ta program vključuje prenos tehnologije in podporo državam s srednjim dohodkom, kot je Hrvaška, da bi "zmanjšali odvisnost od globalnih dobaviteljev". Čeprav ni uradne potrditve, da je revitalizacija Imunološkega inštituta neposredno povezana s pobudami SZO, je zelo gotovo, da pritisk na uvedbo tehnologije mRNA in cepiv prihaja predvsem iz mednarodnih krogov. To se navsezadnje da razbrati tudi med vrsticami izjave hrvaške ministrice za zdravje Irene Hrstić, sicer odločne zagovornice cepiv in cepljenja v času pandemije, ki je dejala, da je to "projekt, ki je zanimiv za Hrvaško, regijo, a tudi za celotno Evropo".
Strateški pomen in mednarodna razsežnost
Revitalizacija Imunološkega inštituta Hrvaško postavlja kot potencialnega regionalnega vodjo na področju biomedicine, vendar je to dvorezen meč, če se proizvodnja usmeri v razvoj in proizvodnjo cepiv mRNA. Če bi se inštitut pridružil programu SZO, bi to lahko pritegnilo naložbe, a hkrati povzročilo odpor dela javnosti, ki dvomi o varnosti te tehnologije. Trenutna osredotočenost na antitoksine in plazmo odraža previden pristop, vendar ostaja odprto vprašanje prihodnje vpletenosti v proizvodnjo cepiv.
Previdnost in pogled v prihodnost
K projektu revitalizacije je treba pristopiti previdno, saj je politični tajming in motivacija za slovesen začetek del na predvečer volitev več kot očitna. Poleg tega pomanjkanje jasnih informacij o prihodnjih načrtih, vključno z načrti za cepiva mRNA, ki so trenutno prikriti, pa tudi o sodelovanju s SZO, povečuje skepticizem javnosti, zlasti če se varnostna vprašanja ne obravnavajo pregledno.
Z napredovanjem projekta Rugvica se osredotočenost na antitoksine in plazmo ponuja varnejšo pot do javnega sprejemanja. Vendar pa ima Inštitut za imunologijo še dolgo pot do vzpostavitve zaupanja, morebitni prehod na tehnologijo mRNA pa bo ta proces zagotovo trajno prekinil.
Mediji
Komentarji 0
Trenutno ni komentarja na na ta članek ...
...
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
Mediji
Komentarji 0
(0%)
