Po drugi svetovni vojni, ko si je Evropa še opomogla od opustošenja, so v Združenih državah Amerike tiho začeli projekt, s katerim bi jih poslali v vesolje – s pomočjo nacističnih raketnih inženirjev.
Najbolj znano ime med njimi je bil Wernher von Braun, glavni konstruktor raket V-2, ki so med vojno uničile London.
Von Braun je bil častnik SS in član nacistične stranke, a so ga po nemški predaji v okviru tajne operacije Paperclip skupaj s stotinami drugih nacističnih strokovnjakov premestili v Združene države Amerike.
Od raket maščevanja do vesoljske tekme
V-2 je bila prva balistična raketa v zgodovini, tehnološki čudež svojega časa in prvo letalo, ki je prečkalo mejo vesolja (100 km nadmorske višine).
Namesto da bi bili preganjani zaradi kaznivih dejanj, so njeni ustvarjalci prejeli vladne pogodbe in laboratorije v Ameriki.
V puščavi Nove Mehike so nacistični inženirji skupaj z ameriško vojsko izvedli prve teste »ujetih« raket V-2. Kasneje so jih prepeljali na Florido, kjer je bil leta 1950 ustanovljen Cape Canaveral – bodoče središče ameriške vesoljske moči.
NASA je odraščala na nacistični tehnologiji
Von Braun je postal direktor razvoja raket pri Nasi. Pod njegovim vodstvom je bila zgrajena Saturn V, najmočnejša raketa, kar jih je bilo kdajkoli zgrajenih – tista, ki naj bi leta 1969 ljudi popeljala na Luno.
Ironično je, da se je ta zgodovinski korak za človeštvo opiral na znanje človeka, ki je nekoč gradil rakete za Hitlerja.
Resnica, ki je Amerika dolgo ni hotela slišati
Desetletja je bil von Braun v javnosti prikazan kot »vizionar vesolja«, medtem ko so bili njegovi stiki z SS in dejstvo, da je desettisoče zapornikov v taboriščih umrlo pri gradnji raket V-2, prezrti.
Ameriški »ponos« z vprašajem in klicajem
Čeprav se Amerika morda ponaša z nazivom vesoljske velesile, korenine njenega kozmičnega vzpona segajo v najtemnejše poglavje človeške zgodovine.
Namesto da bi bili preganjani zaradi vojnih zločinov, so nacistični znanstveniki dobili potne liste, laboratorije in proračune – in postali junaki ameriških vesoljskih sanj.
Od taborišč do izstrelitvene ploščadi zgodba o Nasi ni le zgodba o znanosti in tehnologiji, temveč tudi o moralnih kompromisih, geopolitičnih igrah in nepisanem pravilu: v hladni vojni zmaga tisti, ki prvi doseže zvezde – ne glede na to, s kom jih doseže.
Mediji
Komentarji 0
Trenutno ni komentarja na na ta članek ...
...
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
Mediji
Komentarji 0
(0%)
