Po pol stoletja strogih zakonov o zasebnosti se Nemčija odpoveduje enemu svojih najbolj cenjenih demokratičnih temeljev. Ministrstvo za notranje zadeve je predstavilo osnutek zakona, ki bi omogočil vdor v osebne naprave brez suma, samodejno sledenje vsem potnikom na letalih in odpravo neodvisnega nadzora nad policijo.
Država, ki že desetletja predava o nevarnostih množičnega nadzora, zdaj piše priročnik za njegovo učinkovito izvajanje. Če bo zakon sprejet, bo to pomenilo konec ene zadnjih resnično demokratičnih vrednot, ki jih Nemčija ponuja svetu.
Od zgodovine strahu do digitalnega totalitarizma
Zakonodajna obsedenost z zasebnostjo v Nemčiji ni naključje. Nacistični režim je osebne datoteke uporabljal kot orožje, Stasi v Vzhodni Nemčiji pa je zgradil vohunsko industrijo, ki bi jo EU financirala danes.
V odgovor je povojna Nemčija zasebnost postavila za steber demokracije. Ustavno sodišče je celo oblikovalo pravico do »informacijske samoodločbe« – kar je v bistvu pomenilo, da država nima pravice »vohati po vašem življenju, kadar koli se ji zahoče«.
Zaenkrat.
Kaj prinaša novi zakon?
170-stranski osnutek z naslovom »Zakon o posodobitvi zvezne policije« vsebuje določbe, ki bi:
Omogočile vdiranje v telefone in računalnike državljanov brez kakršnega koli suma
Policiji omogočile uporabo tako imenovanih »državnih trojancev« (državne zlonamerne programske opreme) za prisluškovanje šifriranim pogovorom, kopiranje datotek in sledenje uporabnikom v realnem času
Samodejno zbirale podatke o vseh potnikih na mednarodnih letih v in iz schengenskega območja – brez naloga, brez vprašanj
Odpravile prejšnjo zahtevo po pridobitvi soglasja pristojnega pooblaščenca za varstvo podatkov za ustvarjanje podatkovnih zbirk
Nekdanji pooblaščenec Ulrich Kölber opozarja, da to »izbriše pomemben mehanizem nadzora nad zbiranjem podatkov«.
Kaj še sledi?
Novi zakon prav tako širi tehnične zmogljivosti:
Droni in sistemi proti dronom
SMS-i za tajni nadzor
IMSI sledilniki za sledenje mobilnim napravam
Skenerji registrskih tablic
Zbiranje vzorcev DNK v velikem obsegu
Telesne kamere, tajne operacije in policijska ura
Obvezno poročanje policiji in nove omejitve svobode gibanja
Vse to – brez kakršnega koli pravega nadzora ali kontrole.
Kje je javnost?
Državljani so imeli formalno le dva tedna časa za odziv – sredi poletnih počitnic. Brez kampanj, brez razprav, brez transparentnosti.
Tudi prejšnji poskusi uvedbe ukrepov odgovornosti – kot so psevdonimi za policiste in pisne potrditve postankov – so bili tiho izbrisani iz končnega osnutka.
Če bo ta zakon sprejet, Nemčija ne bo več model za varstvo zasebnosti – temveč opozorilo, kaj se zgodi, ko se država odloči, da je vaša svoboda drugotnega pomena.
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
Komentarji 0
(0%)
