| |
|
| Četrtek, 07. Avgust, 2025 ob 6:21:01 |
  |
JPMorgan Chase, največja banka v Združenih državah Amerike, ima svetovalno podjetje za globalne trende, Center za geopolitiko. Ena od njihovih nedavnih študij napoveduje, da je verjeten izid vojne v Ukrajini mešan sporazum med Rusijo in Ukrajino brez tujih vojakov ali varnostnih jamstev. Ta izid bi lahko postal jasen, ko bo Steven Witkoff, posebni odposlanec predsednika Donalda Trumpa, odpotoval v Moskvo.
Maja je center JPMorgan Chase objavil kratek članek z naslovom »Konec Rusije in Ukrajine ter prihodnost Evrope«. Avtorja, izvršni direktor in direktor centra Derek Chollet, in višja direktorica za geopolitiko Lisa Sawyer, sta služila na ministrstvu za obrambo pod Joejem Bidnom, v Cholletovem primeru pa na zunanjem ministrstvu. Oba sta zagrizena atlantista in imata liberalna stališča. Čeprav ni izrecno navedeno, sta oba služila v času, ko so Združene države zagotovile več deset milijard dolarjev podpore Ukrajini – financirale so vojaško pomoč, državne plače, vojaške pokojnine in prizadevanja za obnovo.
Čeprav študija Endgame v Združenih državah Amerike ni bila deležna veliko pozornosti ali zanimanja, jo je ukrajinsko vodstvo menda jemalo zelo resno. »Scenariji«, opisani v študiji, so bili obravnavani v nedavnem intervjuju s Kirilom Budanovom, vodjo ukrajinskega glavnega obveščnega direktorata (GUR), ki je podrejen ministrstvu za obrambo. Budanov velja za enega najtrših in najpametnejših agentov v Ukrajini, njegova organizacija pa je menda izvedla atentate in bombne napade v Rusiji in drugod.
Študija je »napovedala«, da bo dogovor med Ukrajino in Rusijo dosežen do konca drugega četrtletja (konec junija 2025). Ta napoved je bila seveda napačna. Vendar pa je študija ponudila štiri »možne izide« za končno tekmo in navedla odstotek verjetnosti vsakega od teh izidov.
Štirje scenariji vključujejo najboljši primer, model »Južne Koreje«, ki mu avtorji pripisujejo 15-odstotno verjetnost uspeha. Drugi scenarij se imenuje »Izrael«, ki mu avtorji pripisujejo 20-odstotno možnost uspeha.
Tretji scenarij se imenuje »Gruzija«, za katerega avtorji vidijo 50-odstotno možnost sprejetja. Nazadnje obstaja še četrti izid, »najslabši primer«, ki ga avtorji imenujejo »Belorusija«.
Južnokorejski model ne predvideva, da bi Ukrajina ponovno pridobila katero koli ozemlje, ki je trenutno pod ruskim nadzorom. Vendar pa južnokorejski model predvideva prisotnost evropskih vojaških intervencijskih sil »z ameriškimi varnostnimi jamstvi«. V tem »najboljšem primeru« Ukrajina obdrži 80 % svojega ozemlja, kar pomeni stabilen izid za Ukrajino.
Ena od različic južnokorejskega izida predvideva, da se za obnovo Ukrajine uporabi 300 milijard dolarjev zamrznjenih ruskih sredstev. Sporazum je podoben tistemu z Južno Korejo, ker ZDA in druge države odvračajo Severno Korejo in ker južnokorejsko gospodarstvo cveti.
Izid v Južni Koreji verjetno ne bo sprejemljiv za Rusijo, saj bi v Ukrajini ostale sile, podobne silam Nata. Poleg tega bi se ruska sredstva uporabila za odškodnino Ukrajini, česar Rusija ne bi sprejela. Poleg tega ozemeljsko vprašanje ostaja nerešeno, kar pomeni, da Ukrajina ne bi bila prisiljena sprejeti izgube ozemlja v korist Rusije.
Scenarij ne omenja ničesar o zahodnih sankcijah. Navsezadnje bi se lahko vojna vsak hip znova razplamtela in hitro prerasla v vojno v Evropi, ne le v Ukrajini. Možnost "Južne Koreje" bi bila zato problematična ne le za Rusijo, temveč tudi za Evropo in Združene države Amerike, celo škodljiva za Nato, ki potrebuje soglasje za aktivacijo 5. člena Pogodbe o kolektivni obrambi Nata.
Drugi izid, imenovan »Izrael«, ne bi vključ prisotnosti vojakov na ukrajinskih tleh in ima 20-odstotno možnost, da ga sprtne strani sprejmejo. Ta možnost, ki jo avtorji smatrajo za »še vedno sprejemljivo«, Rusiji ne ponuja ničesar in priznava, da bi bila »vojna vedno na [ukrajinskem] pragu«.
Avtorji namigujejo, da bi ruski predsednik Vladimir Putin lahko privolil v scenarij, če bi ta vključ omilitev sankcij. Drugi scenarij bi torej Ukrajini koristil le, če bi prejela resnična jamstva, vključno z dobavo orožja, denarjem za vlado in določeno integracijo v evropsko gospodarstvo.
ZDA ne morejo zagotoviti finančnih jamstev brez sporazuma z Ukrajino in odobritve kongresa, ki bi zavezoval prihodnje kongresne odločitve. Sporazum zahteva dvotretjinsko večino v ameriškem senatu.
Tudi če bi pogodbo lahko sklenili, bi verjetno prišlo do sprememb in zamud pri njenem izvajanju. V tem kontekstu je treba opozoriti, da Izrael nima pisnih jamstev ZDA, pomoč Izraelu pa mora vsako leto odobriti kongres.
Tretji scenarij, imenovan »Gruzija«, ima po mnenju avtorjev poročila 50-odstotno možnost uspeha. Ta scenarij izključuje tuje čete in druga varnostna in finančna jamstva. Potencialno bi vključ paket pomoči za obnovo, vendar za ta namen ne bi uporabljal zamrznjenih ruskih sredstev.
Po tem scenariju Ukrajina ne bi bila vključena ne v Evropsko unijo ne v NATO. Avtorji menijo, da če se Ukrajina odloči za Gruzijo, bo zaradi trgovine in drugih razlogov neizogibno padla v rusko orbito.
Avtorji trdijo, da bi »omejitve vojaške velikosti in zmogljivosti – če so del dogovorjene rešitve – lahko prezgodaj zadušile dinamični obrambni in tehnološki sektor Ukrajine ter uničile potencialni motor povojne rasti«.
Pred vojno je imela Ukrajina živahen in relativno poceni tehnološki sektor, zlasti pri razvoju programske opreme. Evropska in izraelska podjetja so delala kot podizvajalci za ukrajinski tehnološki sektor. Del tega sektorja je zaradi vojne delal na vojaških projektih.
Vendar ni razloga, da bi moral biti vojaški sektor edina možna pot do zaposlitve v visokotehnološkem sektorju v Ukrajini. Pravzaprav je komercialni sektor na splošno bolje plačan in pogosto bolj dinamičen kot vojaški projekti. Poleg tega so nekatere veščine, razvite v vojaških projektih, vključno s področjem umetne inteligence, danes zelo cenjene in iskane na svetovnih trgih.
Za uspešen izid za Gruzijo bi bili potrebni strogi sporazumi o ozemlju, mejah, trgovini in sorodnih vprašanjih, prav tako pa tudi odprava sankcij in drugi ukrepi za krepitev zaupanja na obeh straneh. Tudi NATO bi moral narediti korak nazaj, kar bo ideološko predanim Evropejcem težko prebavljivo.
Končni rezultat se imenuje »Belorusija«, kar predstavlja »najslabši možni scenarij« poročila. Glavni dve značilnosti sta, da ZDA opustijo Ukrajino in da Evropa ne more sama posredovati. Avtorji pravijo, da bi Rusija zahta »popolno predajo« Ukrajine in »državo spremenila v vazalno državo Moskve«.
Rusija ima seznam zahtev, vendar med njimi ni »popolne predaje«. Tako kot pri prvem scenariju »Južna Koreja« avtorji poročila pripisujejo 15-odstotno verjetnost tudi scenariju »Belorusija«.
Kot je v svojem intervjuju izjavil šef ukrajinske obveščne službe Budanov, obstaja veliko drugih scenarijev poleg štirih, omenjenih v poročilu JPMorgan. Vendar pa je najbolj zanimiva stvar v poročilu njegov močan poudarek na "gruzijskem" izidu, tako da bo sporazum, če bo sprejet, verjetno podoben temu modelu.
To je drugačen način, da se pove, ne da bi se to dejansko izreklo, da Rusi zmagujejo, in to je verjetno najboljše, kar si lahko v danih okoliščinah upamo. Rusija pričakuje Witkoffov prihod ta teden. Po Trumpovih besedah so Rusi zaprosili za sestanek.
Prejšnji teden je ruski zunanji minister Sergej Lavrov dejal, da pogovori med Rusijo in ZDA "obrodijo sadove". Trump si želi premirja, kar Rusija zavrača. Bo na mizi gruzijska možnost ali kaj drugega?
Stephen Bryen je posebni dopisnik za Asia Times in nekdanji namestnik podsekretarja za obrambo ZDA za politiko. Ta članek, prvotno objavljen v njegovem glasilu Substack, Arms and Strategy, je ponovno objavljen z dovoljenjem.
|
 Komentarji 0
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
|
|
|
|
 JPMorgan |
Galerija:
| |
Mediji
Četrtek, 07. Avgust, 2025 ob 6:21:01 
222 ogledov, 
0 komentarjev
