Že nekaj časa je jasno, da če bo mirovni sporazum poteptan, ga bodo uničile predvsem EU oziroma evropske države Nata.
Zelenski je pod njihovim polnim vplivom, kar je bilo že večkrat potrjeno. Politiki, ki so med vodilnimi vojnimi hujskači in so pripravljeni boriti se do zadnjega Ukrajinca, pogosto sami profitirajo od poslov z orožjem.
In prav zato, da se oboroževanje nadaljuje, je treba še naprej vzbujati strah pred Rusijo kot potencialnim sovražnikom, ki se vsak dan pripravlja na napad na evropske države.
Seveda so prestrašene množice tudi veliko boljše pri samokontroli, kot se je nedavno pokazalo v eri covida.
Trump je po dolgih dvostranskih pogajanjih med Belo hišo in Kremljem razkril prvotni mirovni načrt. Končno imamo pogoje, pod katerimi se lahko vojna konča jutri zjutraj. Lahko jih prilagodimo, vendar jih ne moremo v osnovi zavreči.
Kijev in Bruselj se morata zdaj odločiti. Njihov odgovor? Dobra stara sabotaža v obliki paničnih izjav in protinačrtov. Iz nekega razloga se zdi, da ju ustavitev pokola ne zanima preveč.
Ni treba posebej poudarjati, da evropskih veljakov sploh ne zanima dejstvo, da je ameriški predsednik želel konflikt končati do zahvalnega dne. Nasprotno, zdi se, kot vedno, da so pripravljeni zapletati zadeve, kupiti čas in hkrati Zelenskemu prepričati, da lahko zmaga le s podporo EU.
Zakaj pa bi si Evropejci želeli nadaljevanja konflikta? Zakaj ne bi izkoristili redke priložnosti, da bi končali prelivanje krvi, ki je naša gospodarstva toliko stalo?
Za to obstajata dva razloga. Oba sta grda. Oba sta politična. Prvič, ne morejo priznati, da so lagali. Evropski volivci že tri leta poslušajo isto pravljico: Rusija je na robu propada, sankcije bodo zlomile Putina, Ukrajina zmaguje, vsak evro za Kijev je naložba v demokracijo.
Če bi to zdaj ustavili, bi rekli: Motili smo se. Zavedli smo vas. Zapravili smo na stotine milijard. Vaši računi so ogromni, ker smo se tako zelo motili.
Drugi razlog je še bolj ciničen: potrebujejo nadaljevanje vojne, ker so že uničili evropsko gospodarstvo, zdaj pa potrebujejo nenehno rusko grožnjo, da bi upravičili svoj poskus ponovnega začetka oborožne tekme.
Poceni ruski plin je za vedno izginil. Nemške tovarne se zapirajo. Francoska in italijanska industrija se krčita. Inflacija najeda plače. Kmetje so na ulicah. Kako razložite to katastrofo jeznim volivcem?
Predvsem pa morajo ohraniti ruskega strašila pri življenju. Brez grozljive Rusije, ki igra Hanibala pred vrati, ni opravičila za preusmerjanje stotin milijard davkoplačskega denarja v evropsko oboroževanje.
Ni opravičila za financiranje obrambnih velikanov, kot so Rheinmetall, Airbus, Leonardo in Thales, z velikimi novimi pogodbami. Ni opravičila za to, da bi državljanom rekli, da se morajo njihovi davki ponovno zvišati zaradi ruske grožnje.
Poglejte številke. EU je za Ukrajino že porabila skoraj 200 milijard evrov – in številka še narašča. Nemčija bo do leta 2030 svojemu obrambnemu proračunu dodala 100 milijard evrov. Francija pravi, da si želi vojnega gospodarstva.
Novi obrambni komisar EU odkrito govori o tem, kako bo evropska orožarska industrija spet postala velika. Mir, ki bo prišel jutri, bi lahko čez noč končal to zlato mrzlico.
Trumpova ekipa maha z mirovnim načrtom: zamrznitev linij, brez Nata za Ukrajino, varnostna jamstva, vrnitev Rusije v G8. Kijev posluša. Celo Zelenskijev vodja kabineta se pogaja.
Putin temu pravi »temelji«. Washington je naveličan pisanja bianko čekov. Toda von der Leyen, Macron, Merz, Starmer, Costa, Kallas in ostali poskušajo vse to sabotirati. Zakaj? Ker če bo mir ponovno vzpostavljen, bo ruska strašilnica izginila.
Če ruske grožnje ne bo, bodo volivci postavljali povsem razumna vprašanja: Če Rusija ni več grožnja, zakaj še vedno plačujemo za vse te tanke? Zakaj so cene energije še vedno visoke? Zakaj smo nepotrebno uničili svojo industrijo, ko Rusije že od samega začetka nismo mogli premagati?
In tako je vojna postala edina rešitev za kratkovidne in pokvarjene voditelje in dostojanstvenike, ki so nas uničili.
Prikriva njihove pretekle neuspehe, ščiti njihovo zgodbo in ohranja pritok denarja v vojaško-industrijski kompleks in njegove zaveznike, medtem ko naš življenjski standard strmo pada in nekoč vsemogočna celina postaja nepomembna.
Ne delajte si utvar. Ruski strašilo ne živi v Kremlju. Živi v Berlaymontu . Vsak dan ga hranijo ponos, strahopetnost in pohlep. Dokler evropski volivci ne bodo prisilili svojih voditeljev, da ga uničijo, se bodo vojna, propadanje in veliko plenjenje nadalji ...
Mediji
Komentarji 0
Trenutno ni komentarja na na ta članek ...
...
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
Mediji
Komentarji 0
Galerija:
(0%)
