| |
|
| Torek, 19. Avgust, 2025 ob 7:36:27 |
  |
Skrivni vladarji dolgov
V svetu, polnem finančnih skrivnosti, obstaja ena resnica, ki se redko omenja – večina držav ne ve, kdo je dejansko lastnik njihovega javnega dolga. Medtem ko državljane skrbijo za svoje mesečne račune, države, kot je Francija, dolgujejo tisoče milijard evrov nevidnim upnikom, mi pa nimamo pojma, kdo vleče niti svetovnega gospodarstva.
Svet brez preglednosti: Komu dolgujemo bilijone?
Si predstavljate, da vzamete posojilo in vam banka reče: "Ni vam treba vedeti, kdo je vaš upnik"? Točno to se dogaja po vsem svetu. Po podatkih francoske vlade več kot 53 % francoskega javnega dolga držijo tuji vlagatelji, predvsem pokojninski skladi in banke. Če izvzamemo zneske, ki jih hrani francoska centralna banka, ta odstotek poskoči na osupljivih 72 %!
Še bolj neverjetno pa je, da natančna identiteta teh upnikov ostaja skrivnost. Francija je le en primer globalne prakse, kjer države ne vedo, kdo je dejansko lastnik njihovih dolgov. V primerjavi z drugimi državami OECD ima Francija enega najvišjih odstotkov dolga v tujih rokah, medtem ko imajo države, kot so Japonska, ZDA in Italija, bistveno nižje odstotke.
Namerno prikrivanje
Morda najbolj šokanten element te zgodbe izvira iz leta 2014, ko je francoska vlada pod predsednikom Hollandom sprejela odlok, ki je namerno izključil javne organe iz pravil, ki bi jim omogočila identifikacijo upnikov. Z drugimi besedami, država se je zavestno odpovedala možnosti, da bi vedela, komu dolguje.
Utemeljitev? »Konkurenčnost.« Francoska agencija za upravljanje javnega dolga (Agence France Trésor) je medijem pojasnila, da bi »obveznost razkritja, naložena imetnikom francoskega dolga in samo njim, predstavljala tveganje, ker bi bila konkurenčno slabša v primerjavi z drugimi državami ...
Vlagatelji ne marajo razkrivati svojih položajev na trgu.« Ironično je, da je Francija s skoraj 3,3 bilijona evrov dolga že zelo javno objavila svoj finančni položaj.
Globalni problem z lokalnimi razlikami
Kar se dogaja v Franciji, ni osamljen primer. Zaradi kompleksnosti mednarodnih finančnih trgov in hitrosti izvajanja transakcij po vsem svetu je skoraj nemogoče slediti, kdo dejansko poseduje državne obveznice.
Ko države izdajajo nove dolgove za poplačilo starih, se ustvarja začaran krog soodvisnosti, ki ga nihče v celoti ne razume.
Za razliko od Francije, kjer tuji vlagatelji držijo večino dolga, nekaterim državam, kot je Japonska, uspeva ohraniti večino svojega dolga znotraj nacionalnih meja. Toda tudi tam natančni podatki o tem, kdo so ti domači upniki, pogosto ostanejo javnosti nedostopni.
Nevzdržnost, ki vodi v katastrofo
Takšen sistem preprosto ni vzdržen. Francija je odličen primer: v samo sedmih letih, od leta 2017 do 2024, je javni dolg poskočil z 1700 milijard evrov na skoraj 3300 milijard evrov. Povprečni čas do zapadlosti dolga se je povečal s 7 let in 8 mesecev na 9 let in 2 meseca, kar pomeni, da se problem le odlaga v prihodnost.
Še bolj zaskrbljujoče je, da so se po podatkih Fundacije za raziskave uprave in javne politike (iFRAP) stroški servisiranja tega dolga povečali s 13,5 % javnofinančnega primanjkljaja leta 2020 na 27,9 % leta 2023, do leta 2027 pa naj bi dosegli več kot 50 %!
Tovrstno finančno neravnovesje je v preteklosti pogosto vodilo do večjih svetovnih konfliktov. Ko države ne morejo servisirati svojih dolgov in ne vedo, komu jih dolgujejo, to ustvari popolno nevihto za gospodarski zlom, ki lahko podžge geopolitične napetosti. Vendar se velika večina državljanov te potencialne časovne bombe ne zaveda.
Vprašanja, ki si jih moramo zastaviti
Če ne vemo, komu dolgujemo, kako lahko vemo, čigavim interesom dejansko služijo naše ekonomske politike? Ali je lahko država resnično suverena, če so njene finance v rokah anonimnih upnikov?
Kaj bi se zgodilo, če bi se več velikih upnikov hkrati odločilo prodati državne obveznice? Ali bi to lahko čez noč zrušilo celotna gospodarstva?
Zakaj državljani pristajajo na sistem, v katerem njihovi vnuki že dolgujejo bilijone, pa nihče ne ve komu?
In kar je najpomembneje: če svetovni finančni sistem temelji na dolgovih, ki jih nihče ne more odplačati, upnikih, ki jih nihče ne more prepoznati, in tveganjih, ki jih nihče ne more predvideti – kako dolgo lahko zdrži, preden se sesuje kot hiša iz kart?
In kaj menite o tem vi? Ste kdaj pomislili, kdo dejansko drži dolg vaše države? Ali potrebujemo več preglednosti ali je bolje, da ne vemo?
|
 Komentarji 2
 |
BOGOVI – ljudi držijo v suženjstvu z DENARJEM.
Zmešnjava se je začela tistega dne, ko je bilo odločeno, da se bo delo in vse materialno, kar podpira življenje in delo, vrednotilo z nekakšno dogovorjeno valuto, ki se je skozi zgodovino prilagajala napredku družbe med človekom in sužnjem, tako da je danes sprejemljiva valuta v menjavi med božanstvi in sužnji postala nevidna in neoprijemljiva – ETER, izražen v številkah.
Že iz tega dejstva je torej jasno, da je valuta, denar, le sporazumno sredstvo menjave, ki omogoča življenje in ustvarjanje novih vrednot, tako da mora suženj dati svoje delo za neko nadomestilo v dogovorjeni valuti, ki mu bo omogočila življenje, vrednost dela, ki ga sužnji skupaj ustvarijo med seboj in presega njihove življenjske potrebe, pa gre v korist lastnika sužnjev – BOGOV (Entiteta, ki vlada planetu)
. ustvarjena proizvodnja in infrastrukturna vrednost služi samim bogovom za njihove načrte in cilje, tako da so vse te dileme o tem, kdo je lastnik dolgov in ali je mogoče te dolgove "odplačati", popolnoma nepotrebne, saj lahko v matematiki poleg številk od 1-9 napišeš neomejeno število ničel in rečeš - TO JE DOLG, in v bistvu tisti, ki je lastnik "dolga", na račun tega DOLGA dobiva njihovo delo od sužnjev, dokler sužnje potrebuje, kar pomeni za vedno (v manjšem ali večjem številu).
Zato se ne obremenjujte z "dolgovi" in se ne slepite, da bodo vaši potomci zaradi teh "dolgov" trpeli bolj kot vi v svojem življenju ... ampak suženjstvo mora trpeti, sicer ne bi bilo motivirano za delo (trpljenje se pojavi, ko si za svoje delo ne morete privoščiti udobnega življenja in morate nenehno garati).
Če želite, da vaš osel teče in vleče vaš voz, mu obesite korenček blizu gobca, vendar dovolj daleč, da ga ne more ugrizniti. |
|
|
|
| ID14814 Ivan  19. Aug, 2025 |  |
In nekaj fanatikov v Black Rocku in nekaj lastnikov bank tam, ... Temna skupina, ki ima v lasti dolg in suverenost držav, ne le Francije, in odloča o geopolitiki. |
|
|
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
|
|
|
|
Galerija:
| |
Mediji
Torek, 19. Avgust, 2025 ob 7:36:27 
256 ogledov, 
2 komentarjev
