Financial Times to povzema takole: »Pametni telefoni in storitve pretakanja so najverjetnejši krivci. Hiperaktivni digitalni mediji so povzročili eksplozijo motenj, zaradi česar se je lažje kot kdaj koli prej izogniti načrtom ali jih opustiti. Zaradi udobja spletnega sveta se resnične obveznosti zdijo kaotične in dolgočasne. Upad osebnih stikov spodbuja vedenja, kot je 'ghosting'.«
Vendar ne gre le za vestnost. Nadaljnji diagrami razkrivajo, da trpijo tudi naša pozornost, povezanost z resničnim svetom, zaupanje v druge in ekstrovertiranost. Poglejte okoli sebe v parku: koliko ljudi strmi v svoje telefone namesto da bi govorili? To ni naključje – to je epidemija.
Civilizacijska katastrofaTo ni le tehnološki trend; to je revolucija, ki spreminja človeštvo. Tiskarski stroj je osvobodil znanje in spremenil svet za stoletja. "Pametni" telefoni? V samo 15 letih so nas povezali z "metasvetom" – neskončnim tokom informacij, ki ga poganja umetna inteligenca. Toda namesto razsvetljenja dobimo popačenje: ojačane glasove najglasnejših, najbolj samozvanih.
"Pametni" telefon ni orodje za razmišljanje; je vedenjski avtomat v vaši roki. Zasnovan je tako, da krade pozornost, samokontrolo nadomešča z željo po novosti, všečkih in stimulaciji. Cena? Globoka koncentracija, tista, ki gradi resnične povezave in uspeh. Hitrost te spremembe je brez primere – brez socialne prilagoditve, brez zaščitnih mehanizmov. Samo potisna obvestila, ki nas vlečejo globlje v odvisnost. Zgodovinarji bi to lahko imenovali »doba samozombifikacije« – če sami niso ujeti v zaslon.
Je prepozno?Morda je prepozno. Platforme, kot sta TikTok in Instagram, uspevajo na podlagi naše distrakcije – Silicijeva dolina nima razloga, da bi nas »zdravila«. Časovniki aplikacij, sivi odtenki zaslona, digitalni razstrupljanje? To so obliži na rani od krogle. »Pametni« telefoni so že preoblikovali razmišljanje, čustva in odnose cele generacije.
Vendar obstaja izhodišče: prepoznavanje problema. Razumeti moramo, da živimo v »gospodarstvu pozornosti«, kjer je naša koncentracija najdragocenejša dobrina – in jo uporabljamo kot poceni bencin. Brez tega spoznanja ni upanja. To obdobje zore nove industrializacije lahko pogojno štejemo za tehnološki preskok, poln blaginje, zagotovo pa tudi »onesnaženja« naših misli. Toda zdravilo za to duševno onesnaženje že obstaja ... vendar le za tiste, ki se problema zavedajo.