| |
|
| Ponedeljek, 15. September, 2025 ob 9:50:14 |
 |
Vladarji sveta iz BlackRocka
BlackRock, podjetje, ki ga večina ljudi ne pozna, upravlja osupljivih 10,6 bilijona dolarjev sredstev – več kot polovico BDP Združenih držav. Ta finančni velikan ima skupaj z drugimi večjimi upravljavci premoženja vpliv na skoraj vse vidike svetovnega gospodarstva. Kaj vemo o tej močni instituciji in kolikšen del sveta v resnici nadzoruje?
Kdo je BlackRock in kaj počne?
BlackRock je največji svetovni upravljavec premoženja, ustanovljen leta 1988 in ga vodi Larry Fink. Podjetje deluje kot posrednik, ki sprejema denar od strank – od pokojninskih skladov, zavarovalnic, univerzitetnih skladov do posameznikov – in ga vlaga za donos. Specializirani so za indeksne sklade, finančne produkte, ki omogočajo vlaganje v širok nabor delnic namesto v posamezna podjetja.
Ključni element poslovanja podjetja BlackRock je tako imenovano "pasivno vlaganje". Namesto aktivnega trgovanja z delnicami kupujejo manjše deleže v velikem številu podjetij in jih dolgoročno hranijo. Ta pristop jim daje pravno fleksibilnost, ki je sicer ne bi imeli. Zanimivo je, da denarja ne ustvarjajo predvsem z donosi od naložb, temveč s provizijami, ki jih zaračunavajo strankam.
BlackRock ima deleže v 95 % podjetij s seznama Fortune 500 in skupaj z drugimi velikimi upravljavci premoženja – Vanguardom in State Streetom, znanima kot »velika trojica« – nadzoruje pomemben del svetovnega kapitalskega trga. Njihov portfelj vključuje velika farmacevtska podjetja, kot so GlaxoSmithKline, Pfizer in Johnson &; Johnson, medijske velikane, kot so Time Warner, Comcast in Disney, ter praktično vsa vodilna tehnološka podjetja.
Kako močan je v resnici BlackRock?
Moč BlackRocka izhaja iz nekaj ključnih dejavnikov. Prvič, njihov ogromen finančni vpliv – 10,6 bilijona dolarjev sredstev v upravljanju – jim daje neverjeten vzvod. Drugič, imajo v lasti dovolj velike deleže v podjetjih, da imajo pomembno besedo pri korporativnih odločitvah.
BlackRock ima običajno med 3 % in 10 % delnic v podjetjih, v katera vlaga. Čeprav se to morda sliši malo, je v svetu razpršenega lastništva pogosto dovolj, da so med največjimi posameznimi delničarji. Študije kažejo, da je prag 5-odstotnega lastništva zadosten za pomemben nadzor nad podjetjem. Na primer, "velika trojica" skupaj poseduje 16 % delnic Amazona, medtem ko ima Jeff Bezos le 9 %.
Njihovo moč še dodatno krepi volilni sistem. Število delnic določa število glasov, ki jih imajo, BlackRock pa je skoraj vedno med petimi največjimi delničarji v podjetjih, v katera vlaga. Pomembno je poudariti, da denar, ki ga upravlja BlackRock, ni njihov – gre za pokojninske sklade, zavarovanja in prihranke navadnih ljudi. Ko pa nekdo vloži denar v pokojninski sklad, podpiše prenos svojih glasovalnih pravic na upravljavca sklada, ki nato te pravice prenese na upravljavca premoženja, kot je BlackRock.
Ali BlackRock vodi svet?
BlackRock ni klasična svetovna vlada, vendar je njen vpliv na svetovno gospodarstvo neizpodbiten. Več dejavnikov kaže na njeno moč, ki presega tradicionalne meje korporativnega sektorja:
BlackRock ima izjemno tesne vezi z vladami in mednarodnimi finančnimi institucijami. Med BlackRockom, vladnimi institucijami in mednarodnimi organi, ki ustvarjajo monetarno politiko, obstajajo "vrtljiva vrata". Od leta 2004 je BlackRock po vsem svetu zaposlil vsaj 84 nekdanjih vladnih uradnikov, regulatorjev in centralnih bankirjev. Larry Fink sam je član Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) in je leta 2016 v administraciji Hillary Clinton celo poskušal postati finančni minister.
Po finančni krizi leta 2008 se je BlackRock lahko izognil dodatnemu nadzoru, ki je bil naložen drugim velikim finančnim institucijam, tako da je podvojil svoja lobistična prizadevanja. Sami se odločijo, ali so dovolj "pasivni", da se izognejo regulaciji, kar je primerljivo z lastnim določanjem davkov in samostojnim revidiranjem.
Pojav »univerzalnega lastništva« daje BlackRocku in podobnim upravljavcem premoženja edinstven položaj. Ker imajo v lasti deleže v skoraj vsakem večjem podjetju, nimajo interesa, da bi ta podjetja med seboj konkurirala z nelojalnim nižanjem cen. To lahko prispeva k inflaciji in povečuje stroške za potrošnike.
Morda najbolj fascinanten vidik je, da sta največja vlagatelja v BlackRock pravzaprav Vanguard in State Street, medtem ko sta največja vlagatelja v Vanguard BlackRock in State Street, največja vlagatelja v State Street pa BlackRock in Vanguard. Ta ciklična lastniška struktura ustvarja zaprt sistem, ki koncentrira moč in bogastvo.
Zapomni si
BlackRock tehnično ne poseduje celotnega sveta, vendar ima pomemben vpliv na skoraj vse dele svetovnega gospodarstva. Z deleži v skoraj vseh večjih podjetjih, tesnimi povezavami z vladami in mednarodnimi finančnimi institucijami ter prefinjenimi metodami izogibanja regulaciji ima BlackRock moč, ki jo ima le malo drugih institucij.
Namesto starega sistema delničarske demokracije imamo zdaj nekaj bolj podobnega delničarski oligarhiji, kjer imajo ljudje z največjo močjo nad našim denarjem spodbudo, da stvari podražijo in zmanjšajo funkcionalnost za večino ljudi. BlackRock tega sistema ni ustvaril, vendar ga je v celoti izkoristil.
Medtem ko regulatorji, kot sta Urad za finančno zaščito potrošnikov in FDIC, delajo na spremembi pravil, da bi bili veliki upravljavci premoženja regulirani kot banke, BlackRock in podobna podjetja močno lobirajo proti takim spremembam. Vprašanje ostaja: ali si zaslužimo boljši sistem, kjer imajo ljudje, ki ustvarjajo bogastvo, besedo pri odločanju, kam to bogastvo gre?
Ponderwall poudarja, da so BlackRock , Vanguard in State Street postali nekakšna javna podjetja s kvazi-monopolnim položajem, medtem ko Flagshipfinancialtn pojasnjuje, kako ta podjetja prevladujejo na seznamih delničarjev največjih podjetij, njihovi portfelji pa vključujejo vodilne deleže v skoraj vseh ključnih sektorjih, od farmacije do medijev.
|
Komentarji 3
 | BlackRock , Vanguard in State Street so glavni vzvodi in orodja, s katerimi bogovi nadzorujejo svet sužnjev.
"Ali si zaslužimo boljši sistem, v katerem imajo ljudje, ki ustvarjajo bogastvo, besedo pri odločanju o tem, kam to bogastvo gre?"
Koliko "bogastva" potrebuje človek za življenje? ... ali posameznik potrebuje 100 parov čevljev, če lahko naenkrat uporablja le ene? Seveda ne, ampak pohlep narašča z višino stopnice na družbeni hierarhiji, torej pohlep ni posledica višine položaja v družbi, temveč je vzrok motivacije in potrebe po večji višini, kar je Sistem vedno uporabljal, da je svetovno infrastrukturo in tehnologijo dvignil na današnjo raven ...
Današnji infrastrukturni in tehnološki razvoj sveta ne potrebuje več pohlepnega sužnja posameznika, da bi se lahko še naprej širil, in prišel je čas, ko bo treba pohlep zatreti in zmanjšati ter dati prostor skromnosti in altruizmu sužnjev, nadaljnje vzdrževanje in razvoj tehnologij pa bo vodila umetna inteligenca z minimalno podporo prilagojenih in izbranih sužnjev.
Prav v tem prehodu bodo v ospredje prišle te prej omenjene korporacije, prav zato, ker ne pripadajo človeškim sužnjem, ampak bogovom ... in sužnji ne bodo tako slabi, če se bodo znebili sebičnosti in pretirane pohlepne moči. |
|
|
 | Zionizacija je bila izvedena tiho in uspešno ... zdaj Hariri predava, da je neuporabna hrana odveč ... |
|
|
 | Whitney Webb jih je v svojih knjigah podrobno razčlenila – to podjetje je prava pošast, vse odkar se imenuje Blackstone ... |
|
|
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
|
|
|
| Galerija:
| |