Kakšna je bila raziskava?

Študija temelji na dolgoročni študiji najstnikov, ki poteka od leta 2013. Primerjali so podatke o mladih pred pandemijo in tistih, ki so bili ocenjeni med ukrepi karantene.

Uporabljeni so bili naslednji parametri:

• Raven kortizola (stresnega hormona) v slini, večkrat na dan
• Vnetje v telesu, spremljano z markerji CRP iz posušenih kapljic krvi
• Aktivnost možganov, merjena s funkcionalno magnetno resonanco (fMRI)
• Testi nagrajevanja in čustvene regulacije

Kaj se je zgodilo z možgani mladih?

Najstniki, ki so živeli v okviru ukrepov zaprtja, so pokazali jasne spremembe v možganih in bioloških odzivih na stres:

• Zmanjšana aktivnost v delih možganov, odgovornih za motivacijo, čustveni nadzor in obdelavo nagrad
• Znaki kroničnega sistemskega vnetnega stanja
• Spremembe v hormonskem sistemu (os HPA), ki uravnava odziv telesa na stres

»Bili smo šokirani – biološko so ti otroci videti, kot da so preživeli otroško travmo,« je za portal Psypost povedal eden od raziskovalcev.

»Čeprav je bilo zaprtje relativno kratko, so učinki globoki in podobni tistim pri žrtvah zlorabe ali hude revščine.«

Pandemija kot socialna travma – ne medicinski dogodek

Ključna podrobnost: le en najstnik v vzorcu je bil dejansko okužen s Covidom-19.

Vsi ostali so psihološke in fiziološke posledice občutili izključno zaradi ukrepov, ne zaradi virusa.

Posledice bodo trajale leta

Znanstveniki opozarjajo: takšne spremembe lahko trajno vplivajo na duševno zdravje, imunski sistem in čustveni razvoj mladih. Poveča se tveganje za depresijo, tesnobo, avtoimunske bolezni in zmanjšano motivacijo.

Vprašanje za Evropo: Koliko smo pripravljeni priznati ceno, ki so jo plačali otroci?

Čeprav je bila študija izvedena v ZDA, so bile posledice ukrepov po vsej Evropi podobne: zaprte šole, prepovedani športi, izolacija od vrstnikov, strah v družini.

Politiki so nenehno ponavljali: »Zdravje je prednostna naloga« – vendar se niso vprašali, za kakšno ceno in za koga.