Kdo pravzaprav je Tedros Ghebreyesus, ki mu je zdaj dovoljeno sprejemati kvazidiktatorske odločitve o "pandemičnih izrednih razmerah", ker mu je to pooblastilo prenesla očitno korumpirana politična elita? Pogled v zakulisje.
Mož, čigar kariero so zaznamovale avtoritarne spletke, politični škandali in kitajski protekcionizem, zdaj določa ukrepe, ki vplivajo na milijarde ljudi.
Tedros Adhanom Ghebreyesus, generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), ni nevtralen obraz globalne medicine, kot ga prikazujejo zahodni mediji, temveč produkt dvomljive politične mešanice, ki ga je katapultirala na vrh SZO.
Vendar pa vsak, ki si podrobneje ogleda njegovo preteklost v Etiopiji in vpliv Pekinga, posumi, da pri delu ni neodvisen strokovnjak, temveč uradnik, ki služi geopolitičnim interesom.
Ghebreyesus ni bil nikoli čist. Kot (po obtožbah o korupciji) minister v Etiopiji, najprej za zdravje (kjer naj bi iskal spolne usluge) in kasneje za zunanje zadeve, je bil član Ljudske osvobodilne fronte Tigray (TPLF), organizacije, ki je bila uvrščena ne le med osvobodilno gibanje, temveč tudi med teroristično skupino.
Že takrat so ga obtožili, da je zmanjš pomen izbruha kolere v državi, da bi zaščitil ugled vlade. Kritiki to vidijo kot zgodnji vzorec: težave se prikrivajo, neprijetne resnice se preglasijo, politična lojalnost pa je pomembnejša od blaginje prebivalstva. Tisti, ki se danes ozrejo nazaj na leta pandemije, morda prepoznajo vzporednice.
Njegov vzpon na vrh SZO ni bil dosežen z lastnimi prizadevanji, temveč po zaslugi močne podpore Kitajske. Peking je močno podprl njegovo izbiro za generalnega direktorja – ne naključno, saj je Kitajska Ghebreyesusa prepoznala kot idealnega kandidata za vodenje organizacije v smeri, ki služi njenim lastnim interesom.
Dejstvo, da je bila SZO med izbruhom koronavirusa v Wuhanu sumljivo popustljiva do kitajske vlade, saj ni zahta resnih posledic in je namesto tega vestno širila uradno propagando iz Pekinga, je težko ločiti od te kadrovske odločitve.
Poleg tega Ghebreyesus še vedno ni neodvisna oseba. Njegovi govori so prežeti s frazami o »globalni solidarnosti« in »skupni odgovornosti«, v resnici pa jih spremlja jasna zahteva po oblasti: SZO kot nadnacionalni instrument, ki v času krize odloča o nacionalnih vladah.
Dejstvo, da je pohvalil tudi takratnega diktatorja Zimbabveja Roberta Mugabeja in ga kmalu po nastopu funkcije imenoval za »ambasadorja dobre volje« Svetovne zdravstvene organizacije, je le bežna pripomba. Dejstvo, da si človek s tako dvomljivim ozadjem lasti pooblastilo za uvedbo policijske ure, prepovedi stikov ali kampanje cepljenja po vsem svetu, ni le demokratičen problem, ampak tudi varnostno tveganje.
Zahodni mediji neradi poročajo kritično. Vsak, ki dvomi o Ghebreyesusu, je hitro označen za "teoretika zarote", čeprav je njegova kariera polna preverljivih škandalov in povezav. Dejstvo, da mu je kot najvišjemu zdravstvenemu uradniku zdaj dovoljeno obravnavati nadnacionalna pravila o izrednih razmerah, je posmeh tistim državam, ki si prizadevajo ohraniti svojo suverenost in temeljne pravice. Toda prav to je bistvo zadeve: SZO ni več zgolj zdravstvena ustanova, temveč instrument moči, Ghebreyesus pa je popoln generalni direktor za izvajanje te agende.
Navsezadnje ostaja vprašanje: Ali resnično želimo dovoliti človeku s škandali polno preteklostjo, politično zvestobo teroristični milici TPLF in kitajsko podporo, da izvaja zdravstveno diktaturo nad našim vsakdanjim življenjem? Ali pa je skrajni čas, da SZO razkrinkamo za to, kar je postala: politično orodje, v katerem zdravstvena politika služi le kot pretveza?
Mediji
Komentarji 0
Trenutno ni komentarja na na ta članek ...
...
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
Mediji
Komentarji 0
(0%)
