Ameriška vlada bi morala sprožiti mednarodno pobudo za popolno prepoved sončnega geoinženiringa, je 16. septembra med pričanjem pred kongresom dejal Roger Pilke ml., višji sodelavec Ameriškega podjetniškega inštituta.
Na zaslišanju pred pododborom Predstavniškega doma za vladno reformo in učinkovitost so razpravljali o manipulaciji z vremenom – od »sejanja oblakov« do bolj drastičnih oblik geoinženiringa.
Čeprav geoinženiring zajema različne metode za hlajenje planeta (kot je barvanje streh v belo), je največ skrbi njegova podmnožica: sončni geoinženiring oziroma spreminjanje sončnega sevanja.
Ta tehnika vključuje vbrizgavanje odsevnih delcev, kot je žveplov dioksid, v zgornje plasti atmosfere, da se zmanjša količina sončnega sevanja, ki doseže Zemljo.
Ameriška agencija za varstvo okolja (EPA) opozarja, da bi te metode lahko imele škodljive učinke na ozonski plašč, pridelke hrane, padavine, snežne razmere in celo na zdravje ljudi, zlasti na bolezni dihal.
»To je kot igranje z virusi – ogromno tveganje brez jamstev.«
Pilke, znan kot strokovnjak za podnebno politiko in politizacijo znanosti, je del skupine več kot 500 znanstvenikov in akademikov, ki zahtevajo mednarodni sporazum o prepovedi sončnega geoinženiringa.
»Imamo samo en planet. Eksperimentiranje z njim prinaša ogromna tveganja,« je opozoril Pilke. »Geoinženiring je kot tvegana laboratorijska mutacija virusa – možnosti za dobiček so negotove, posledice pa so lahko katastrofalne.«
»Nobeni poskusi na prostem ne bi smeli biti dovoljeni.«
Zagovarja popolno prepoved kakršnih koli poskusov na prostem, pa tudi nenehno spremljanje ozračja, da bi preprečili nezakonite dejavnosti.
Njegovo stališče je podprl Christopher Martz, meteorolog in politični analitik pri Odboru za konstruktivno prihodnost, ki je opozoril, da še vedno ni zagotovo znano, kolikšen je človeški vpliv na podnebne spremembe, kaj šele, kakšne posledice bi lahko imelo aktivno vmešavanje v ozračje.
Znanstvene neznanke kot alibi za previdnost
Martz poudarja, da ni bila vzpostavljena jasna razlika med naravnimi podnebnimi spremembami (npr. vulkanskimi izbruhi) in človeškim vplivom. Dejal je tudi, da se podnebne intervencije vse pogosteje napačno krivijo za vremenske nesreče, kot so poplave v Teksasu in orkan Helen.
»Dokler znanstvena skupnost ne razjasni teh dvoumnosti v strokovno pregledanih člankih, svetovne vlade nimajo kaj početi v ozračju s tehnologijami, ki sploh niso bile preizkušene,« je dejal.
Nasprotno stališče: »Narava je že preizkusila – čas je, da se iz nje učimo.«
Tretja priča, Michael McCracken, nekdanji glavni znanstvenik na Podnebnem inštitutu in trenutni član koalicije Healthy Planet Action, podpira geoinženiring kot možen odgovor na podnebne izzive.
Poudaril je, da je narava v preteklosti že izvedla »poskuse«, kot je bil izbruh vulkana Pinatubo na Filipinih leta 1991, ki je v ozračje izbruhnil žveplov dioksid in začasno ohladil planet.
»Ni nam treba na novo izumljati kolesa. Že vemo, da deluje. Ugotoviti moramo, ali lahko to storimo na nadzorovan način, da to koristi človeštvu,« je zaključil McCracken.
Baloni z delci, ki so že v ozračju – podjetje Make Sunsets deluje brez odobritve
Polemika se je še bolj razvnela z izjavo predsednice pododbora Marjorie Taylor Green, ki je ostro kritizirala kalifornijsko podjetje Make Sunsets. Podjetje je že začelo sproščati odsevne delce v ozračje – prek balonov.
Po podatkih na njihovi uradni spletni strani lahko delci ostanejo v ozračju do tri leta, odvisno od nadmorske višine. Trdijo, da je njihovo delo zakonito, pri čemer se sklicujejo na Zakon o spreminjanju vremena iz leta 1976.
Na vprašanje: »Ali lahko prenehate s tem, kar počnete?« na njihovi spletni strani piše:
»In radi bi imeli pravično prihodnost s čistim zrakom in brez smrtonosnih vročinskih valov. Če imate boljši način, da si do takrat kupite čas, nam to sporočite. Pripravljeni smo na razpravo, samo pripeljite nam občinstvo 200 ljudi in našli bomo čas.«
Tako Pilke kot Martz sta obsodila to prakso in jo označila za neodgovorno in nevarno.
Demokrati branijo EPA, napadajo Trumpa
Kongresnica Melanie Stansbury je izkoristila priložnost in ponovila vlogo EPA: »Ta agencija obstaja ravno zato – da preučuje in ureja vpliv okoljskih sprememb na zdravje ljudi in sam planet.«
Stansbury in drugi demokrati v pododboru so preostali čas izkoristili za kritiko Trumpove administracije zaradi zmanjšanja proračuna EPA, odprave naložb v podnebno znanost in umika iz mednarodnih podnebnih sporazumov.
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
Komentarji 0
Galerija:
(0%)
